Predstavniki delodajalcev se strinjajo, da je predlog škodljiv za zasebni in javni sektor, posledično pa za vse državljane.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), predlog kaže na nadaljevanje vladne politike povečevanja obremenitve gospodarstva, "katere neizogibna posledica je višanje cen in s tem inflacije ter posledično tudi poslabševanje ekonomskega položaj delavcev". Predlagani skok bi imel negativne posledice za vse državljane, so prepričani.
Predlog po njihovih besedah nima realnih osnov, na ta način bi se zvišalo stroške podjetij, okrepilo pritisk na ostale plače in povzročilo še večjo uravnilovko - tako v zasebnem kot javnem sektorju, so navedli. "Edina pot do boljšega ekonomskega položaja delavcev je razbremenitev stroškov dela v okviru davkov in prispevkov, ki jih podjetja plačujejo v državne blagajne," so pristavili.
Ob tem so "zgroženi", da je Mesec zaobšel postopek socialnega dialoga. "To, da je predlog brez dialoga in celo posvetovanja s socialnimi partnerji predstavil najprej medijem, razumemo kot prozorno predvolilno potezo. Da slednje drži, dokazuje tudi dejstvo, da predloga ne utemeljuje nobena resna analiza, niti ni bil predložen uradni obljubljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov," so navedli.
V ZDS pričakujejo, da bo minister "škodljiv predlog" nemudoma umaknil, "da bo spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložil ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštoval vsaj osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga".
Ostre tone so vnovič ubrali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Tako visok dvig bi lahko imel predvsem v podjetjih, ki že sedaj težko poslujejo, srednjeročno negativen vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se posledično morajo dvigniti vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance," so opozorili v sporočilu za javnost.
V gospodarstvu razumejo, da se osnovne življenjske potrebščine dražijo in da je treba ljudem z minimalno plačo omogočiti dostojno življenje, so zapisali. "Zato smo pričakovali predlog povišanja bruto minimalne plače, višji od splošne inflacije, v smeri prehranske inflacije, to je med 2,5 in 5,7 odstotka," je ponovil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Predlog o 1000 evrov neto minimalne plače pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno nad zmožnostmi gospodarstva, je postregel z zadnjim preračunom.
V GZS so ob tem izpostavili, da je vlada v obdobju treh let z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2100 evrov neto prejemkov oz. evrov letno. Zdaj se jim želi, tako Gorenšček, vsaj delno odkupiti z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. "A ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni, in s tem tam, kjer trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta," je posvaril.
Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju, bodo po njegovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo.
