Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala, Rusija pa je glasovala proti.
Kot so pojasnili diplomati na ZN, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.
Glasovanja se je vzdržala tudi Kitajska, kar zahodni diplomati vidijo kot zmago v poskusu diplomatske izolacije Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Prišli smo do točke, ki je ne želimo," je ob tem povedal kitajski veleposlanik pri ZN Zhang Jun. "Verjamemo, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, vsi pa se morajo držati tudi načel Ustanovne listine ZN," je dejal.
Nekaj presenečenja je vzbudil tudi vzdržan glas Indije v varnostnem svetu. Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek priznal, da Indije še nimajo povsem na svoji strani, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je v petek dejala, da so z Indijci v stiku. Indijski premier Narendra Modi je sicer v telefonskem pogovoru s Putinom v četrtek zahteval konec nasilja, vendar pa ruske invazije še ni obsodil.
Seja sveta za nacionalno varnost
Premier Janez Janša je danes zaradi doganja na vzhodu Evrvope sklical sejo sveta za nacionalno varnost o nacionalno varnostnih vidikih agresije Rusije nad Ukrajino. Pričela se bo ob 18. uri, so sporočili iz kabineta predsednika vlade
Priložnost za podobno resolucijo spet prihodnji teden
Predlog resolucije je najostreje obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteval, naj se nemudoma konča, ruske enote pa naj se takoj umaknejo nazaj v Rusijo. Predlog je prav tako izrazil trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Predlog resolucije je prav tako obsodil rusko priznanje neodvisnosti separatističnih proruskih republik Doneck in Lugansk. Obsodil je tudi kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Generalna skupščina ZN bo prihodnji teden razpravljala in glasovala o podobni resoluciji. Rusija tam nima pravice do veta.
"Rusija, lahko vložiš veto na to resolucijo, vendar ne moreš vložiti veta na naše glasove, ne moreš vložiti veta na resnico, na naša načela in na Ukrajince," je po glasovanju dejala ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield.
Predlogu resolucije se je pridružilo najmanj 70 držav članic ZN, med njimi tudi Slovenija. Po neuspešnem glasovanju v varnostnem svetu so se predstavniki držav, med njimi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, postavili skupaj za ameriško veleposlanico in vodjo delegacije EU pri ZN Olofa Skooga, ki sta zahtevala takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine.
Skoog je v imenu vseh izrazil obžalovanje zaradi ruskega veta, ki je varnostnemu svetu preprečil izvršitev dolžnosti ohranjanja miru in varnosti, kar je bil nov dokaz ruske izolacije in brezobzirnega nespoštovanja volje sveta.
Napovedal je, da se pripravlja resolucija v generalni skupščini, ki bo zahtevala ruski umik. Generalna skupščina ZN je podobno resolucijo sprejela že leta 2014 po ruski zasedbi Krima. Takrat jo je podprlo 100 držav.
Američanka je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za agresorja, Rusijo pa obtožila, da je z vetom zlorabila svoja pooblastila stalne članice Varnostnega sveta ZN.
Pred njima je generalni sekretar ZN Antonio Guterres dejal, da so bili ZN ustanovljeni po vojni, da preprečijo vojno, kar jim danes ni uspelo.
"Ne smemo odnehati, miru moramo dati novo priložnost," je dejal Guterres in poudaril, da se morajo ruski vojaki vrniti v svoje vojašnice. Zagotovil je, da se humanitarna pomoč ZN Ukrajincem tudi na vzhodu države nadaljuje.
