Slovenija lahko v tem trenutku v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 beguncev, je povedal notranji minister Aleš Hojs, ki se je danes v Bruslju udeležil izrednega zasedanja notranjih ministrov EU. Slovenija po ministrovih besedah tudi podpira sploh prvo uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001.
Slovenija podpira uporabo evropske direktive o začasni zaščiti, ki je unija doslej še ni aktivirala, je poudaril Hojs. Pojasnil je, da je sicer nekoliko zastarela, saj je iz leta 2001, Slovenija pa jo je v pravni red prenesla leta 2005, a v danem trenutku je sprožitev te direktive izjemno pomembna, saj je Slovenija že začela izvajati vse dejavnosti, povezane s to direktivo, kot so priprava nastanitve beguncev in podobno.
Direktiva po Hojsovih besedah omogoča, da begunci dobijo omejen status zaščite, največ za eno leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja za šest mesecev, a bolj kot sam status je za Ukrajince, ki že lahko bivajo v EU do 90 dni v okviru 180 dni, ta direktiva pomembna, ker enotno nalaga članicam minimalne standarde za obravnavo beguncev, kar naj bi bistveno zmanjšalo možnost sekundarnih migracij.
Slovenija je po ministrovih besedah že na začetku povedala, da bo, glede na to, da ti ljudje prihajajo iz naše neposredne bližine, v polni meri poskušala za njih poskrbeti. Danes so že postavili spletno stran s telefonskimi številkami, kamor se lahko obračajo tisti, ki nudijo pomoč Ukrajincem. V naslednjih urah pričakujejo nekaj deset oseb, nato bi lahko številka v naslednjih dneh tudi bistveno narasla, je dejal.
Hojs je ob tem povedal, da je danes na zasedanju predstavil razmere v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 300.000 beguncev iz bivše Jugoslavije, ter pojasnil, da je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor 180.000 do 200.000 beguncem iz Ukrajine. V članice EU je sicer po navedbah Evropske komisije in francoskega predsedstva doslej prišlo že več kot 300.000 beguncev iz Ukrajine.
Z aktiviranjem evropske direktive o začasni zaščiti je sicer po Hojsovih besedah mogoče izvesti tudi premeščanje beguncev med članicami unije. O konkretnih številkah še niso govorili, a to v danem primeru za Slovenijo po ministrovih navedbah ne bo problematično, saj je prepričan, da bo sprejela bistveno več ljudi iz Ukrajine, kot naj bi jih na podlagi evropskega dogovora.
Hojs se je danes tudi zavzel za še ostrejše vizumske ukrepe proti Rusiji. Pojasnil je, da Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe proti delu ruskih državljanov, a da je osebno prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti. "Dokler ne bo vsak posamezen ruski državljan čutil, kako norega predsednika imajo, toliko časa v Rusiji ne bo vzniknilo večje, masovno gibanje proti avtoritarnemu sistemu, ki ga za lastne potrebe izvaja ruski predsednik," je dejal.
Ministri so govorili tudi o hibridnih napadih, pri čemer je Hojs povedal, da v Sloveniji za zdaj ne zaznavajo večjih hibridnih napadov, so pa vsi odgovorni v polni pripravljenosti za to, da se kakršni koli hibridni napadi na slovensko infrastrukturo v največji meri preprečijo.
O ukrepih na zunanji meji in preprečevanju infiltracije je dejal, da so se vse države zavzele za to, da se nadzor na zunanjih mejah izvaja kot doslej, da se sistem ne poruši. Slovenija za zdaj ne načrtuje uvedbe nadzora na najbolj občutljivi meji z Madžarsko, kjer bi se lahko pojavili največji migracijski tokovi, so se pa z Madžarsko dogovorili o pospešenem izmenjevanju podatkov.
Na vprašanje, ali je Slovenija Ukrajini pripravljena pomagati tudi z orožjem, je Hojs odgovoril, da je vlada že sprejela sklep, da bo Slovenija tudi vojaško pomagala Ukrajini, a da gre za informacije zaupne narave, zato ne bo govoril o podrobnostih o tem, kaj vse ta vojaška pomoč vključuje.
Minister je komentiral tudi napoved, da bo EU prepovedala delovanje ruskim državnim medijem. Dejal je, da so tudi v Sloveniji nekatere medijske vsebine že omejene in da je opazil, da nekaterih programov vsaj na Telekomovih omrežjih ni več mogoče spremljati. Ob tem je zavrnil informacije, da je Rusija že omejila delovanje Facebooka, češ da so po njihovih informacijah ponudniki storitev omejili možnost neposrednega oglaševanja na teh omrežjih in s tem prorusko propagando.
Hojs je pri tem še izpostavil, da bi morala EU intenzivneje sodelovati z ZDA s ciljem ukrepanja na družbenih omrežjih v podporo prebivalcem Rusije, ki mislijo progresivno in protestirajo proti Putinu.
