Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica je dejal, da je med rusko invazijo na Ukrajino doslej padlo 4300 ruskih vojakov. Podatkov o žrtvah med ukrajinskimi vojaki za zdaj ni. Ubitih pa je bilo najmanj 210 civilistov, so danes sporočili iz ukrajinskega parlamenta.

EU bo v pomoč Ukrajini po ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Z ostrimi sankcijami bo ukrepala tudi proti Belorusiji. Še en zgodovinski ukrep je po besedah Ursule von der Leyen prepoved delovanja ruskih medijev v državni lasti, kot sta Sputnik in Russia Today (RT), v EU, tako da ne bodo več mogli širiti laži in z njimi upravičevati vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega bo EU sprejela sveženj sankcij tudi proti režimu beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino. Cilj je ustaviti njihov izvoz v ključnih sektorjih, na primer tobačnem, lesnem in jeklarskem. Predvidene so tudi dodatne sankcije proti posameznikom. Novi sveženj sankcij EU predvideva tudi izključitev nekaterih "pomembnih" ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift in prepoved transakcij z rusko centralno banko, je še napovedala predsednica komisije. 

Zunanji ministri unije so se danes dogovorili, da za ta zgodovinski ukrep namenijo 450 milijonov evrov, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem virtualnem zasedanju ministrov. Poleg tega bo unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo, je še povedal Borrell. Sredstva bo namenila iz lani vzpostavljenega evropskega mirovnega instrumenta, ki omogoča financiranje operativnih vojaških ali obrambnih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, tudi orožja. V tem skladu je okoli pet milijard evrov za obdobje do leta 2027.

Rusija prvič od začetka napada priznala žrtve med svojimi vojaki

V Moskvi so danes prvič od začetka napada na Ukrajino priznali, da so spopadi terjali mrtve in ranjene med ruskimi vojaki. Koliko ruskih vojakov je umrlo, predstavnik ruskega obrambnega ministrstva sicer ni sporočil. "Ruski vojaki kažejo pogum in herojstvo pri izpolnjevanju bojnih nalog v tej posebni vojaški operaciji. Žal so med njimi tudi mrtvi in ranjeni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na ruski televiziji danes povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.

Ukrajina je sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila. V Kijevu so to sporočili po telefonskem pogovoru predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom, poročajo tuje tiskovne agencije. "Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sestala brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat," so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Iz Kremlja so že zjutraj sporočili, da je ruska delegacija v mestu Gomel v Belorusiji in čaka, da bi začeli pogajanja. Kasneje je Zelenski sporočil, da je glede pogajanj sicer skeptičen in ne verjame v uspeh srečanja, vendar želi poskusiti ustaviti vojno, dokler za to obstajajo minimalne možnosti.

Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil napoved mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo.

Putin dvignil pripravljenost sil za odvračanje z jedrskim orožjem

Ruski predsednik Vladimir Putin je svoji vojski ukazal, naj kot odgovor na "agresivne izjave" držav Nata v visoko pripravljenost postavi svoje jedrske sile za odvračanje, poroča The Guardian. Ukaz, ki ga je objavila tiskovna agencija TASS, je dal po srečanju z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in načelnikom Generalštaba oboroženih sil Rusije Valerijem Gerasimovom.

"Ukazujem ministru za obrambo in poveljniku generalštaba, da silam ruske vojske za odvračanje odredita stanje bojne pripravljenosti," je Putin dejal v pogovoru s predstavniki vojske, ki ga je prenašala ruska televizija. Dejal je, da vodilni predstavniki članic Nata Rusiji grozijo z agresivnimi izjavami. "Vidite, da Zahod do nas ni neprijazen samo z ekonomskimi, to je nezakonitimi sankcijami," je dodal. Obrambni minister Sergej Šojgu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na predsednikov ukaz odgovoril: "Razumem."

Sile za odvračanje so enote, katerih namen je odvrniti napad na Rusijo, vključno s primerom napada, ki bi vključeval jedrsko orožje. Enote so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opremljene z raketami, strateškimi bombniki, podmornicami in ladjami. Vključujejo tudi protiraketni ščit, sisteme nadzora v vesolju, protizračno in protisatelitsko obrambo.

Bela hiša: Putin si z opozorilom o jedrskih silah izmišlja grožnje

ZDA so v odzivu na odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da dvigne pripravljenost jedrskih sil, sporočile, da si Putin "izmišljuje grožnje". Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem zaradi Putinove odločitve izrazil zaskrbljenost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To je vzorec, ki smo ga videli pri predsedniku Putinu v tem konfliktu, in sicer da ustvarja grožnje, ki ne obstajajo, da bi upravičil nadaljnjo agresijo," je na vprašanje o sporočilu iz Moskve za televizijo ABC odgovorila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Zaradi Putinove odločitve pa je zaskrbljenost izrazil Stoltenberg, ki je v intervjuju za BBC dejal, da je ta napoved pokazala, kako resen je položaj zaradi ruskega vdora v Ukrajino.

Švedska bo Ukrajini poslala orožje

Švedska je napovedala, da bo prelomila svojo doktrino, po kateri ne pošilja orožja državam, v katerih potekajo spopadi, in bo Ukrajini poslala vojaško opremo, vključno s protitankovskimi lanserji. Švedska bo bo v Ukrajino poslala 135.000 suhih dnevnih obrokov, 5000 čelad, 5000 neprebojnih jopičev in 5000 protitankovskih lanserjev za enkratno uporabo. To je prvič, da Švedska pošilja orožje državi v oboroženem spopadu, odkar je Sovjetska zveza leta 1939 napadla Finsko, je novinarjem povedala predsednica vlade Magdalena Andersson.

Ukrajinske sile naj bi znova zavzele Harkov

Ukrajinske sile so po navedbah regionalnega guvernerja Olega Sinjehubova znova prevzele nadzor nad drugim največjim ukrajinskim mestom Harkov, kamor so zjutraj vdrle ruske enote, na ulicah pa je prišlo do spopadov. Sinjehubov je po poročanju tujih tiskovnih agencij na omrežju Telegram sporočil: "Popolnoma nadzorujemo Harkov!" Dodal je, da so oborožene sile mesto "očistile sovražnika".

Kot opozarja britanski BBC, so razmere na terenu negotove in je trditve težko preveriti, so jim pa tudi civilisti v Harkovu sporočili, da je mesto res spet pod ukrajinskim nadzorom in da ulični boji pojenjajo.

Zelenski sestavlja mednarodno koalicijo v podporo Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil zadovoljstvo, da njegova država prejema pomoč od mednarodnih zaveznikov, medtem ko ruske sile nadaljujejo napad nanjo. Zelenski je tudi pozval tujce, naj pridejo v Ukrajino in se borijo skupaj z Ukrajinci.

"Prejemamo orožje, zdravila, hrano, dizelsko gorivo in denar," je Zelenski dejal v video nagovoru in dodal, da je že nastala močna protivojna koalicija v podporo Ukrajini. "Ni večjega prispevka, ki bi ga lahko posameznik dal za mir," je generalštab zapisal v objavi na Facebooku in dodal, da bodo tuji borci del mednarodne legije za obrambo Ukrajine.

Rusija bi se pogajala v Belorusiji, Zelenski to lokacijo zavrača

Rusija je danes sporočila, da se je pripravljena pogajati z Ukrajino, kot kraj za pogovore pa predlaga Gomel v Belorusiji. Zelenski je odgovoril, da so pripravljeni na pogovore, a ne v Belorusiji, od koder ruske sile napadajo Ukrajino. Se je pa pripravljen pogajati kjerkoli drugje. Kot je dejal, so pripravljeni na vse kraje, od koder na Ukrajino ne letijo ruske rakete. "Varšava, Bratislava, Budimpešta, Istanbul, Baku. Vsa ta mesta smo predlagali. In ustrezalo nam bi tudi katero koli drugo mesto," je dejal v videoposnetku na svojem Instagram profilu.

Zelenski je še dejal, da je bila minula noč zelo težka, tarča ruskega obstreljevanja pa je bila civilna infrastruktura. Kot je dejal, ruske sile napadajo stanovanjska območja, kjer ni nobene vojaške infrastrukture. Kitajska medtem še naprej odklanja sankcije proti Rusiji. Medtem je tudi Mednarodna judo zveza Putinu začasno odvzela status častnega predsednika.

Delegacija, v kateri so predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in obrambo ter drugih služb, zlasti predsedniške administracije, je prispela v Belorusijo za pogajanja z Ukrajinci, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil tiskovni predstavnik Kremlja.

Moskva trdi, da so uničili skoraj tisoč vojaških objektov

Ruska vojska je po lastnih navedbah od začetka napada na Ukrajino zajela 471 ukrajinskih vojakov. Uničili pa so 975 ukrajinskih vojaških objektov, je danes v Moskvi dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Predsednik Vladimir Putin se je medtem zahvalil pripadnikom specialnih enot.

Konašenkov je zatrdil, da se ukrajinski vojaki množično predajajo. Na območju mesta Harkov, kamor so ruske sile danes vstopile, se je po njegovih navedbah predala celotna ukrajinska enota, oborožena s protiraketnim sistemom Buk-M1, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Povedal je še, da so ruske sile od začetka napada uničile 975 vojaških objektov ter sestrelile osem bojnih letal in sedem helikopterjev ukrajinske vojske. Poleg tega so po trditvah Konašenkova na tleh uničili še 28 letal in 223 tankov ter drugih bojnih vozil. Ruski predstavnik pa ni povedal, koliko je bilo doslej žrtev napada na ruski strani.

Po poročanju agencije Reuters je mejo z Romunijo v prvih treh dneh, od začetka ruske invazije, prestopilo že več kot 43.000 Ukrajincev. Ti so v državo pripotovali po kopnem, morju in zraku. Večinoma so begunci uporabili štiri mejne prehode na kopnem, pripotovali pa so tudi čez mejne prehode z Moldavijo. Tisoči so tudi že zapustili državo in nadaljevali pot v Bolgarijo in Madžarsko. Tudi Nemčija načrtuje zaprtje svojega zračnega prostora za ruska letala, nemški letalski prevoznik Lufthansa pa je že v soboto za najmanj teden dni odpovedal vse polete v Rusijo, poleg tega Lufthansina letala v tranzitu ne bodo več letela v ruskem zračnem prostoru.

Zračni prostor za ruska letala zaprle tudi Danska, Finska in Romunija

Svoj zračni prostor za ruska letala zapirata tudi Finska in Romunija. Za ta korak se je že odločilo več evropskih držav, v soboto tudi Slovenija. O zaprtju razmišlja tudi Nemčija. Romunska vlada je danes sporočila, da bo romunski zračni prostor zaprt za ruska letala, in sicer tako za pristajanje kot za prelete. Izvzeti so le poleti s humanitarno pomočjo. Finski minister za promet Timo Harakka pa je sporočil, da je Finska, ki ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, pripravljena zapreti svoj zračni prostor za ruska letala. Svoj zračni prostor za ruska letala, tudi zasebna, je davi zaprla tudi Danska. Zunanji minister Jeppe Kofod je dejal, da bodo danes za zasedanju zunanjih ministrov EU predlagali, da tak ukrep sprejme celotna unija. Spisku držav se je pridružila tudi Irska, Nemčija pa je za tri mesece zaprla svoj zračni prostor za ruska letala.

Popoldne je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na Twitterju sporočila, da EU za vsa ruska letala zapira zračni prostor. Prepoved preletov in pristankov velja tudi za zasebna letala ruskih oligarhov, je dodala.  

Tudi Kanada je zaprla svoj zračni prostor za vse ruske letalske prevoznike v znak protesta proti ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav med kanadskimi in ruskimi letališči ni bilo neposrednih letov, bi lahko odločitev druge največje države na svetu resno otežila lete ruskega letalskega prevoznika Aeroflot v ZDA in iz njih ter v druge države na jugu.

Ruski Aeroflot pa od ponedeljka ne bo več letel v Evropo. Gre za odziv na odločitev evropskih držav, ki so zaradi ruske invazije na Ukrajino svoj zračni prostor zaprle za ruska letala. Moskva je pred tem že prepovedala polete v Rusijo za letala iz Velike Britanije, Latvije, Litve, Estonije, Slovenije, Bolgarije, Poljske in Češke, potem ko so te svoj zračni prostor zaprle za ruska letala. ZDA pa so danes pozvale svoje državljane v Rusiji, naj glede na ukinjanje letalskih povezav "razmislijo" o takojšnjem odhodu iz te države s komercialnimi poleti, ki so še na voljo.

Ruske sile vstopile v Harkov, drugo največje mesto Ukrajine

Ruske sile so danes vstopile v drugo največje ukrajinsko mesto Harkov z 1,4 milijoni prebivalcev, poročajo tuje tiskovne agencije. Mesto se nahaja 32 kilometrov južno od meje z Rusijo. Medtem je bilo v prestolnici Kijev ponoči dokaj mirno, so pa ruske sile obstreljevale naftno rafinerijo v Vasilklivu okoli 30 kilometrov jugozahodno od Kijeva. Izbruhnil je velik požar. Vodja regionalne uprave v Harkovu Oleg Sinegubov je po poročanju BBC povedal, da so v severni del mesta vstopila ruska lahka vojaška vozila. Ljudi je pozval, naj ne hodijo na ulice, nikamor ne potujejo in da naj ostanejo v zavetiščih. 

Iz Harkova so ponoči poročali o obstreljevanju. Ruska raketa je zadela devetnadstropno stavbo, pri čemer je umrla najmanj ena oseba, več je bilo ranjenih.

Združeni narodi poročajo, da je bilo v preteklih dneh najmanj 240 civilnih žrtev, vključno z najmanj 64 smrtnimi žrtvami. V vojaških napadih je bila poškodovana kritična infrastruktura, več sto, če ne tisoče ljudi je ostalo brez vode in električne energije. Meje s sosednjimi državami naj bi prestopilo že več kot 160.000 Ukrajincev.  

Zahodne zaveznice sklenile dogovor o novih finančnih sankcijah proti Rusiji

Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o nizu novih finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Te vključujejo tudi izključitev določenih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift. V skupni izjavi so se Evropska komisija, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, ZDA in Kanada zavezale, da bodo zagotovile umik določenih ruskih bank iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift.

"To bo zagotovilo, da bodo te banke odrezane od mednarodnega finančnega sistema, in bo škodovalo njihovi zmožnosti, da delujejo globalno," so zapisale v sporočilu, ki so ga med drugim poslali iz Bruslja in Bele hiše. Kot je v Berlinu pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade, naj bi šlo v prvi vrsti za banke, ki so že deležne sankcij mednarodne skupnosti.

Države in Evropska komisija so napovedale tudi sankcije, ki bodo ruski centralni banki onemogočile uporabo svojih mednarodnih rezerv na način, ki bi spodkopal učinek njihovih sankcij. Po besedah visokega predstavnika ameriške administracije to pomeni, da ruska centralna banka ne bo več mogla "podpirati rublja", država pa bo postala "globalna ekonomska in finančna izobčenka", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zavezale so se še ukrepanju proti ljudem in pravnim osebam, ki prispevajo k vojni v Ukrajini in škodljivim dejavnostim ruske vlade, zlasti v luči omejitve prodaje tako imenovanih zlatih potnih listov. S pomočjo teh so namreč lahko bogati Rusi, povezani z rusko vlado, postali državljani drugih držav in tako pridobili dostop do njihovih finančnih sistemov.

Že v prihodnjem tednu nameravajo oblikovati tudi posebno transatlantsko delovno skupino, ki naj bi zagotovila učinkovito uresničevanje finančnih sankcij, tako da bi prepoznali in zamrznili premoženje posameznikov in družb, ki obstajajo znotraj njihovih pristojnosti. Obenem pa načrtujejo tudi okrepitev usklajevanja pri delovanju proti dezinformacijam in drugim oblikam hibridne vojne, so še zapisali v skupni izjavi.

Kot je po videokonferenci z voditelji sodelujočih držav sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo sedaj voditeljem držav članic EU predlagala te nove ukrepe, s katerimi naj bi "okrepili naš odziv na rusko invazijo na Ukrajino in ohromili Putinovo zmožnost financiranja svojega vojnega stroja".