Ker sta profesionalnost in nepristranskost RTV Slovenija vse bolj ogroženi, so novinarji pred glavnim vhodom javnega servisa na Kolodvorski ulici v Ljubljani organizirali novinarsko konferenco. Predstavili so svoja stališča o aktualni problematiki in izpostavili pritiske na njihovo delovanje.
Saša Krajnc: "Pripravili smo nekaj zahtev, vse bolj smo zaskrbljeni zaradi razmer v naši hiši, pogojev dela, šikaniranj, pritiskov. Prvi program TV Slovenija je vse bolj osiromašen, spored ne drži, odločitve o prenosih oddaj in shodov ne presenečajo le javnosti, ampak tudi zaposlene. Oddaja na 2. programu je ponovno zamaknjena. Zahtevamo popolno uredniško in novinarsko avtonomijo brez vsakršnih političnih pritiskov. Pričakujemo, da o spremembah programa odloča zgolj RTV Slovenija in nikakor ne na pobudo političnih strank ali vplivnežev. Kot profesionalni novinarji ostro zavračamo vse pritiske. Programski svet pozivamo, naj svoje delo opravlja neodvisno in nepristransko, kot mu to nalaga zakon o RTV Slovenija. Pričakujemo, da se bodo vse politične stranke vzdržale vsakega poskusa vmešavanja v naše delo, ki ni v službi politike. Od vodstva zahtevamo, da pritiske ostro zavrnejo."
Igor E. Bergant: "Množična podpora, ki jo izražajo posamezniki vsak dan, nam izjemno veliko pomeni, ker nas utrjuje v prepričanju, da delamo prav. Radi bi delali še več in še bolje, a morajo odgovorni ustvariti delo in pogoje za neodvisno delo. Sindikat in aktiv informativnega programa TV Slovenija sta naslovila zahtevo v zvezi z imenovanjem odgovornega urednika. V petek smo imeli izrekanje in s precejšnjo večino smo se izrekli za kolega Mitjo Preka. Generalni direktor je v petek imenoval Jadranko Rebernik za odgovorno urednico informativnega programa s polnim mandatom. Glede na to, da nam zakon omogoča, da sprožimo postopek, da se programski svet opredeli do kandidata, ki je dobil pozitivno mnenje, bomo ta postopek tudi sprovedli, ustrezne dokumente smo na svet že poslali. Tudi ta odločitev generalnega direktorja kaže na še eno sporočilo, kakšna je mera zaupanja. Ta odločitev generalnega direktorja pove precej več o njem kot pa o kolektivu, ki dela oddaje. Vse to velja tudi za pritlehne kletne pritiske na račun kolegov in kolegic, zlasti kolegic v informativnem programu, ki so deležni vsakodnevnih žaljivk, neprimernih opazk. Tudi iz lastne hiše. Hvaležni smo, ker vidimo in menimo, da je stopnja podpore našemu delu bistveno večja kot takšne žalostne žaljivke, ki povedo vse o tistih, ki jih izrekajo in pišejo. Trudili se bomo še naprej."
Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je minuli petek povozil mnenje uredništva o imenovanju odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija, ko je za mandatno obdobje štirih let na enega ključnih položajev imenoval dosedanjo vršilko dolžnosti Jadranko Rebernik. Nova odgovorna urednica uživa zgolj 21,78-odstotno podporo med novinarji, kar pa Whatmougha ni odvrnilo od njenega imenovanja. Mitja Prek je kot protikandidat Rebernikove prejel 82,18 odstotkov podpore.
Jadranka Rebernik je po mnenju Graha Whatmougha, kot je sporočil zaposlenim, doslej dobro izvrševala sprejeti programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki zaradi številnih sprememb in selitev oddaj na drugi program razburja tako zaposlene kot javnost. Grah Whatmough izpostavlja odlično gledanost nove oddaje Odmevi plus, kar po njegovem dokazuje, da se je "RTV Slovenija sposobna hitro odzivati na spreminjajoče se varnostne in zunanjepolitične razmere". Generalni direktor jutri vabi novinarje na srečanje z vodstvom televizije.
DNS: Postopek imenovanja Jadranke Rebernik je bil izveden nezakonito
V Društvu novinarjev Slovenije izražajo podporo ustvarjalcem programa RTV Slovenija in še posebej uredništvu informativnega programa TV Slovenija v njihovih prizadevanjih za ohranitev uredniške neodvisnosti in profesionalne integritete. "Zadnja sporna poteza generalnega direktorja je nezakonito imenovanje odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik. Generalni direktor ni spoštoval določb zakona o RTV Slovenija, ki predpisujejo, da ima uredništvo pravico predlagati svojega kandidata, če kandidat direktorja TV Slovenija ne prejme podpore uredništva. Po postopku se mora o kandidatih pred imenovanjem izreči programski svet. Generalni direktor je odgovorno urednico, ki ni prejela podpore uredništva, imenoval mimo predpisanega postopka, zato je njeno imenovanje nezakonito. Dejstva, da je bil postopek imenovanja odgovorne urednice nezakonit, ne more naknadno odpraviti niti izrekanje programskega sveta o kandidatu, ki je dobil podporo uredništva. Ker je generalni direktor odgovorno urednico s sklepom že imenoval, je imenovanje nezakonito, zato je treba razpis ponoviti," so zapisali v DNS.
Društvo novinarjev Slovenije zahteva tudi ugotavljanje odgovornosti generalnega direktorja RTV Slovenija. Statut RTV Slovenija v 48. členu namreč določa, da je razlog za prenehanje mandata generalnega direktorja, "če pri svojem delu ne ravna po zakonu in statutu, ne uresničuje sklepov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi oziroma če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija." V DNS so prepričani, da so pogoji za razrešitev podani, zato programski in nadzorni svet pozivajo, da začneta postopek za razrešitev.
"Določbe medijske zakonodaje, ki opredeljujejo avtonomijo uredništva, so bile sprejete prav za situacije, ko uredništvo nasprotuje imenovanju odgovornega urednika. Odgovorni urednik mora biti prvi človek uredništva in ne zadnji človek uprave, vodstva oziroma v tem primeru politike. Skupaj z drugimi uredniki mora vzpostavljati zid med komercialnimi, političnimi in drugimi interesi lastnikov oziroma ustanoviteljev medijev in uredništvi," so dodali.
Erika Žnidaršič: "Opisala bi zadnji četrtek, zadnjo oddajo. Že dan pred oddajo smo bili deležni političnega napada, še preden smo kar koli objavili. Na dan objave so sledila svarila znotraj hiše glede gostov, vodenja, konceptov. Vmešala se je politika s pogojevanjem gostov in sam premier, ki nas je označil za proruske ekstremiste, še dan prej smo bili britanski fašisti in sramota. Ni šlo brez pozivov k našim zamenjavam, sankcioniranju, kar smo bili doslej že deležni prek programskega sveta. Kar se nam zdaj dogaja, je popolnoma nesprejemljivo in ne sodi v demokratično državo. Takšnih napadov smo deležni, ker smo kritični in ker nismo v skladu s pričakovanju določene politične opcije. Pred tremi leti smo prav tako opozorili na politični napad, ki se nam je zgodil v času leve vlade, zdaj pa poteka vse brutalno, na osebni ravni, vključene so naše družine. Gre čez vse meje. Naloga novinarstva je kritika družbe in aktualne oblasti. Vse drugo ni novinarstvo, ampak propaganda. Ne bomo dovolili, da bi ta medijska hiša kljub vsem pomanjkljivostim postala orodje politične propagande neke stranke. Še naprej bomo delali v javnem interesu."
Marcel Štefančič: "Ko gledamo, kaj z mediji počneta Putin in Orban, njuno početje vsi na ves glas zgroženo obsojamo. Ko obsojamo avtokrata, ki napade Ukrajino, je treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki napada RTV Slovenija. Na javni televiziji se je začelo z umikom vodstva, urednikov, kmalu je sledila sprememba programske sheme. Do predvajanja programa BBC in nespoštovanja publike ter do neolikanosti do kolegov in zapravljanja časa na predvolilnem shodu je bil samo korak. Ko enkrat stopiš na kriva pota, nikoli ne veš, kje se bo končalo."
Tatjana Pirc: "Novinarji svoje delo opravljamo dobro v vseh razmerah. Tudi najzahtevnejših, kar smo dokazali že večkrat. Izražamo ogorčenost in protest zaradi nespodobnih, neutemeljenih in nestrokovnih kritik, napadov in očitkov, ki jih vladni urad za komuniciranje objavlja v svojih kvazi analizah in jih slišimo celo v razpravah programskih svetnikov. Eden od svetnikov hoče, da novinarji na zborovanju vidimo več tisoč glavo množico, ki je ni bilo. Celo naše gestikuliranje med poročanjem jim ni všeč. Beremo neresnične, žaljive trditve, da nismo sposobni spremljati dogajanja doma in po svetu. Vodstvo se v takih primerih mora odzvati, zaščititi zaposlene in preprečiti rušenje ugleda RTV. Naša dolžnost je, da se upremo dezinformacijam, lažem, poskusom cenzure in pritiskom, s katerim želijo politika, njeni sluge in sateliti spremeniti novinarje v nekritične strankarske propagandiste in malikovalce oblastnikov. RTV želijo izkoščičiti v še eno brezhrbtenično medijsko trobilo. Aktiv novinarjev Radia Slovenija se zavezuje, da bo še naprej delal v skladu s poslanstvom RTV, kot ga določa zakonodaja. Radijski aktiv trdno stoji ob strani kolegom v vseh programih RTV Slovenija in jim izraža podporo. Demokracija stoji na neodvisnih medijih, na pokončnih urednikih in novinarjih. Mi nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci."
Ksenja Tratnik: "V uredništvu MMC prav tako čutimo politični pritisk z namenom vplivanja na naše poročanje. Pritiski so usmerjeni v novinarje in področno urednico. To počnejo nekateri programski svetniki in nekateri posamezni predstavniki vlade. Direktor vladnega urada za komuniciranje je v javnem pismu širil laži ob objavljeni vsebini na našem portalu, žalil je avtorje prispevka in zahteval ukrepanje vodstva. Vodstvo se na naš poziv k zaščiti novinarske avtonomije ni odzvalo. Prav tako je generalni direktor mimo vednosti vseh deležnikov potihoma spremenil izvedbeni akt MMC in določil, da urednika uredništva imenuje le odgovorni urednik informativnega programa TV Slovenija. Izključili so radijske kolege in vzpostavili stanje, ki ga na MMC nikoli ni bilo. To potezo razumemo kot lajšanje možnosti za zamenjavo urednice uredništva. Ob tem se soočamo z občutnim kadrovskim pomanjkanjem, pri čemer pri vodstvu nismo naleteli na posluh. To početje se nam zdi načrtno podhranjevanje našega kolektiva spletnih novinarjev. Naša edina možnost je, da ta dejanja javno izpostavimo."
Aljaž Bastič: "Odločitev vodstva RTV Slovenija, da v programski pas med 20. in 22. uro na drugi program uvrsti simultano prevajanje tujega novinarska kanala, je omalovažujoča in nespoštljiva do lastnih ustvarjalcev, hkrati pa podcenjujoča in neprofesionalna do gledalcev in plačnikov RTV-prispevka. Nad dogajanjem nismo presenečeni, saj razgradnjo RTV zaskrbljeno opazujemo že daljši čas. Ukinitev jutranjih poročil oziroma preureditev v netelevizičen in negledljiv format ter ukinitev drugih oddaj informativnega programa so simptom širše težave, ki v resnici presega informativni program in TV Slovenija. Neobstoj vizije, diletantizem in nestrokovno vodenje zaznavamo že dlje časa. Skupina režiserjev je vse bolj odrinjena na rob odločanja, ustvarjanja in kreiranja oddaj. Režiserja kot ključnega soustvarjalca televizijskih programov se na RTV vse bolj degradira. Z veliko žalostjo opažamo, da mnogi tudi številne dragocene izvedbeno-produkcijske sodelavce jemljejo kot samoumevne priveske. To kaže na popolno nepoznavanje televizijskega ustvarjanja, ki je vedno skupinski izdelek. Prenosi tujejezičnega programa so problematični, ker gre za podcenjevanje in nezaupnico lastnim sposobnim in profesionalnim sodelavcem. Gre za signal šibkosti, sindrom majhnosti v širšem družbenopolitičnem kontekstu. Način poročanja in vsebine informativnega programa sta ena najpomembnejših stebrov suverenosti medija. Ocenjujemo, da je bila odločitev odgovornih za dveurne prenose tujega televizijskega programa nestrokovna, sramotna in ponižujoča za vse ustvarjalce na RTV Slovenija."
"Predlog razpisa je v celoti sledil pogojem, ki jih določata zakon in statut"
Kot smo že poročali, je programski svet pod vodstvom Petra Gregorčiča objavil razpis za mesto generalnega direktorja javnega zavoda, čeprav to mesto s polnim mandatom zaseda Andrej Grah Whatmough, ki ni odstopil. Ob tem je zanimivo, da je iz razpisa izginil pogoj, to so tri leta izkušenj z vodenjem večjih organizacijskih sistemov, prav zaradi katerega pred delovnim sodiščem trenutno teče postopek zoper aktualnega generalnega direktorja na Kolodvorski. Doslej so bile sicer razpisane tri obravnave, Grah Whatmough pa je bil prisoten zgolj na prvi.
"Imenovanje generalnega direktorja RTV Slovenija je ena od ključnih prisotnosti programskega sveta. Pri tem je programski svet povsem neodvisen, ravnati pa se mora skladno s statutom javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija, zakonom o Radioteleviziji Slovenija in področno zakonodajo. Predlog razpisa je v celoti sledil pogojem, ki jih določata zakon in statut. Člani programskega sveta dopolnitev predloga niso podali in so predlagano besedilo razpisa potrdili," poudarjajo v programskem svetu. Zakaj so torej tokrat iz razpisa umaknili pogoj, zaradi katerega se mora Grah Whatmough zagovarjati na sodišču, v programskem svetu ne pojasnjujejo.
So pa za Večer pojasnili izbiro odvetnika Janija Soršaka, ki je bil prisoten na zadnji seji programskega sveta: "Predsednik programskega sveta je 21. februarja 2021 prejel obvestilo generalnega direktorja s pobudo, da se pristopi k razpisnemu postopku za delovno mesto generalnega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija. V odgovoru generalnemu direktorju je predsednik programskega sveta sporočil, da se mu zdi predlog utemeljen. Sočasno je predsednik programskega sveta generalnega direktorja prosil, da programskemu svetu in razpisni komisiji, ki jo zahteva poslovnik programskega sveta, zagotovi pravno pomoč zunanjega odvetnika, ki sicer ne sodeluje z RTV Slovenija. Na prošnjo predsednika programskega sveta je odvetnika zagotovil javni zavod RTV Slovenija."
Spomnimo, da je večina v programskem svetu tudi po Soršakovi intervenciji povozila predlog predstavnikov zaposlenih, da bi imeli v razpisni komisiji, ki bo morala po najkrajšem postopku preveriti prispele prijave na razpis za novega starega generalnega direktorja, svojega člana. In koliko je bil za svoje storitve plačan odvetnik Jani Soršak, nekdanji direktor urada za varstvo konkurence? "Odvetniška storitev še ni zaključena, saj bo odvetnik pomoč zagotavljal tudi razpisni komisiji za izbiro novega generalnega direktorja. Stroške bo mogoče podati, ko bo storitev opravljena," odgovarjajo v programskem svetu.