Vanessa Čokl
Najmanj deset poslancev lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev, to je najmanj 46, izreče nezaupnico, državni zbor vlado ali ministra razreši, piše v slovenski ustavi. Manj znano pa je, da so sploh prvi razmisleki o ustavi za Republiko Slovenijo pred več kot tridesetimi leti šli izključno v smer interpelacije vlade v celoti, ne tudi posameznih ministrov. Nazadnje sta v ustavo prišli obe interpelacijski možnosti in do danes se je nabral kup posamičnih interpelacij, kolektivna: ko opozicija pod vprašaj postavi vlado v celoti, pa je zdajšnja četrta.
Ta interpelacija ima predzgodbo
Razširitev "območja boja"
Interpelacijo o delu in odgovornosti vlade pod vodstvom Roberta Goloba (Svoboda) so marca letos vložili v poslanski skupini SDS s prvopodpisano vodjo poslanske skupine Jelko Godec. Vladi očitajo, da se je v tri četrt leta, kolikor obstaja, izneverila tako lastni koalicijski pogodbi kot ustavi te države. SDS vladi zameri v prvi vrsti ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter urada za demografijo. Pa tudi neukrepanje v zdravstvu. Likvidacijo, tako so poimenovali odločitev vlade v zvezi z muzejem, v SDS bivšega premierja Janeza Janše razumejo kot direktni napad na vrednote slovenske osamosvojitve. In sploh generalno, piše v interpelaciji, vlada sprejema slabo premišljene ukrepe, godita se kadrovski cunami in revanšizem.
Od Drnovška do Goloba
Vložena interpelacija vlade ima predzgodbo. Namreč, v SDS so jo pripravili, potem ko NSi-ju niso prispevali podpisov za interpeliranje zgolj ministrice za kulturo Aste Vrečko zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve kot samostojne ustanove, ustanovljene v mandatu prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Namesto tega so v Janševi stranki šli spisat interpelacijo proti Golobovi vladi v celoti.
Dve ministrici preživeli interpelacijo, v vladi ostala le ena
Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade, je bila v ministrskem zboru pod vodstvom Roberta Goloba prva pod udarom interpelacije. Septembra lani jo je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec (SDS). Glasovanje je sledilo novembra lani, za interpelacijo je bilo 22 poslancev, proti 52. Interpelacijo opozicije je v istem mesecu preživela tudi Tatjana Bobnar na položaju notranje ministrice, nato pa je decembra lani odstopila zaradi domnevnih političnih pritiskov na delo policije in ker da ni mogla sestaviti želene ekipe sodelavcev. Tako se je končal spor Golob-Bobnar, bivša ministrica pa je zdaj v ekipi svetovalcev predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Vse vlade, ki so jo do zdaj doletele, so interpelacijo preživele. In vsakič so vlado poskušali interpelirati v stranki SDS. Pred tokratno je bila zadnja na ta način leta 2016 na tapeti vlada Mira Cerarja (danes že ponikla stranka SMC). Interpelacijo o delu in odgovornosti tiste vlade je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo vložila septembra 2016. Vladi so očitali, da krši ustavo in zakone, da vladne stranke SMC, Desus in SD ne uresničujejo svojih koalicijskih zavez, da slabo upravljajo državo in državno premoženje, Republika Slovenija pa da je v vse večjem razvojnem zaostanku za primerljivimi državami v Evropski uniji. Državni zbor je imel interpelacijo na dnevnem redu novembra istega leta in podprlo jo je zgolj 19 poslancev, tako da ni bila izglasovana in je vlada ostala. Kljub temu pa smo po Cerarjevi premierski dobi šli na predčasne parlamentarne volitve, ker je takratni predsednik vlade v začetku leta 2018, potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru, odstopil in oblast vrnil, tako je rekel, državljankam in državljanom.
Predsednik SDS Janez Janša je bil prvi podpisan tudi pod interpelacijo o delu in odgovornosti vlade pod vodstvom Antona Ropa, ki jo je skupina poslancev SDS in NSi vložila poleti 2004. Državni zbor je opravil interpelacijsko razpravo, odločal pa ni, seja se je končala brez odločitve o predlaganih sklepih. Opozicija je Ropovi vladi očitala, da ne uresničuje koalicijske pogodbe in da slabo upravlja državo, medtem ko se razraščata korupcija in klientelizem. Res pa so bile še istega leta redne parlamentarne volitve in dobila jih je Janševa stranka ...
Ostane še interpelacija proti vladi Janeza Drnovška. Poleti leta 1997 jo je vložila skupina 16 poslancev SDS s prvopodpisanim Janezom Janšo zaradi domnevnega vladnega zavlačevanja pri pripravi proračuna. Ko je državni zbor glasoval o predlaganih sklepih, je interpelacijo podprlo 26 poslancev, to je 20 manj, kolikor bi jih moralo biti, da bi uspela.
