Branka Bezjak
"Naš cilj je, da Mariborčane ozavestimo, da morajo v prvi vrsti sami nekaj narediti zase. Da ni dovolj samo zdravnik, da je treba ravnati preventivno, se naučiti, kaj pomaga, da bolezen odpravimo oziroma da ta ne pride," o osnovnih namenih razlaga predsednica društva Zdenka Pašić.
Šestnajst izobraževalnih programov so izvedli v minulem šolskem letu, pri tem našteli 276 udeležencev. Zaradi velikega zanimanja se nekateri programi izvajajo v dveh skupinah. Pri tej številki udeležencev niso upoštevane strokovne ekskurzije, za katere je še posebno veliko zanimanja. "Ko sem prebirala intervju s priznanim nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom, sem takoj pomislila, da bi ga povabila, da še nam pove, kako je gibanje koristno za možgane. In je pristal in v polni dvorani predaval o tem. Še tri brezplačna strokovna predavanja smo pripravili - Marta Otič o Judih v Mariboru, Eva Haraniuk je predavala o izzivih babic in dedkov v 21. stoletju, dr. Jože Ramovš o osebnostnem zorenju in zorenju po upokojitvi," je naštela Pašićeva.
Veliko ljudi ob upokojitvi reče, da sedaj bodo pa uživali. "Toda to je napačna naravnanost. Strokovnjaki pravijo, da pol leta morda še, potem pa ni več v redu, da smo 'uživaš'. Potem nimaš več strukturiranega dneva in zato starejši pogosto rečejo, da nimajo časa. Rekla sem si, da tega nikoli ne bom govorila, saj imamo ne nazadnje na voljo 24 ur. Zato sem se že precej časa prej pripravljala, brala o tem, razmišljala, kaj bom počela po upokojitvi," razlaga Pašićeva, ki je bila zaposlena na Ekonomsko-poslovni fakulteti, tudi pred tem pa na Univerzi v Mariboru.
Sedaj je torej gonilna sila tudi v U3ŽO, zmeraj v razmisleku, kaj še bi lahko ponudili članom društva, ki jih je skupno 425. "Zmeraj prisluhnemo tudi njihovim željam. Ko najdemo mentorja, razpišemo delavnico. V tuje jezike se sicer nismo želeli preveč usmeriti, a sedaj ponujamo kar štiri, ker so člani tako želeli. Po eni strani, da bi obudili stara znanja, po drugi pa zato, ker verjamejo, da si s tem krepijo možgane. Nekateri radi potujejo in imamo torej ekskurzije, pri katerih je pomemben vidik tudi druženje. Zmeraj ponujamo tudi delavnice iz znanja računalništva, spet druge vsebine so namenjene temu, da posameznike usmerjajo k skrbi zase, k zdravju. Farmacevtka je denimo imela delavnico o varni uporabi prehranskih dopolnil. Zmeraj gostimo psihiatrinjo Jožico Gamse, ki je vse življenje delala s starejšimi," razlaga o raznolikosti programov.
Še bolj bi želeli povečati zdravstveno pismenost, pa pravno varnost, pravi in še nadaljuje: "Finančna pismenost je prav tako zelo pomembna za starejše, odrasle nasploh. Ni dovolj, da poiščeš strokovnjaka v banki, ti so bolj usmerjeni v varčevanja, sklade. Mi želimo podati bolj splošne informacije, kakor ravnati pri vsakodnevnih nakupih. Zlasti sedaj, ko je draginja. Da ni treba, da starejši hodijo od trgovine do trgovine, da bi prihranili, ampak naj kupijo manj in bolj zdravo hrano. Tudi starejši še zmeraj veliko hrane vržejo proč. Kupijo preveč in takšno hrano, ki tudi za zdravje ni v redu, je pa prav ta cenovno dostopna."
"Na pokoj se je treba pripraviti"
Idej, kaj vse še ponuditi, jim torej ne bo zmanjkalo. Še naprej bodo sodelovali tudi z mladimi, osnovnimi šolami ... Upajo, da bodo tudi uspešni na razpisih ministrstva za šolstvo, na občinskem in še kakšnem, da bi lahko bili prispevki udeležencev še nižji in da bi nenazadnje v prihodnje lahko društvo vsaj delno profesionalizirali. "Da bi lahko imeli kakšno pomoč pri administraciji, denimo. Če nam Doba sedaj ne bi nudila prostorov, pomoči pri spletni strani, pisarniškem materialu, ne bi zmogli," dodaja Pašićeva.
Z mislimi je tudi že pri novem šolskem letu, ki ga začnejo septembra. Uvodno predavanje je začrtano za 6. september, ko pride v goste antropolog dr. Dan Podjed s temo Guruji sreče.
