Rok Kajzer
"Brez budnega očesa mestne kolesarske legende, izjemnega 'tovariša', kolesarskega mehanika in soseda v Jakopičevi ulici Lojzeta Fajdige proge za BMX ne bi bilo. Ob rednem servisiranju polomljenih koles in kasnejših BMX-ov ter opazovanju mladih fantov (Simona Eržena, Simona Stojka Falka, Dejvija Ružiča, Gorazda Kerta), ki so iskali vse večje, višje in zahtevnejše kolesarske izzive v bližnjih gozdovih, je prišel na idejo, da bi prevzel pobudo za izgradnjo BMX-proge." Tako se začne zgodba, ki je na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor postavil kustos Uroš Dokl. Obiskovalce je muzej vrnil v osemdeseta in še nekaj let zraven, ko so bila kolesa BMX na "vrhuncu slave".
Fajdiga je organiziral prvih nekaj sestankov v Kolesarskem klubu Branik, da bi se treningov lotili resneje in celo zgradili BMX-progo. Ob pravem trenutku je bil na pravem mestu tudi Milan Eržen, ki je z izjemno natančnostjo in predanostjo brezplačno pripravil in izrisal projekt, ki je postal prva BMX-proga v Jugoslaviji. Celotno zgodbo prostovoljnega "lopatanja ter plesa s krampom in samokolnico" je s fotoaparatom spremljal tudi novinar in fotoreporter Tone Stojko. Delovne akcije je navdihovalo upanje, do se bo nekoč v Mariboru vozil BMX na ravni, primerljivi z najboljšimi v Evropi.
BMX-sceno v Mariboru je zaznamovala tekmovalna ekipa BMX-kluba Kvik Branik. Ekipa je dosegala izjemne rezultate tako doma kot v tujini, kjer so nekateri tudi po nekaj letih ostali neporaženi. Kot so zapisali v svojem sponzorskem biltenu: "Ekipa je ponesla ime mesta tudi v številne kraje v Avstriji, na Madžarsko, Češkoslovaško, Nemčijo in Italijo. Povsod smo bili toplo in z interesom sprejeti, saj smo edina tako velika in organizirana BMX-ekipa, ki nastopa v tujini." Več let zapored je za formo in tehniko mladih kolesarjev skrbel trener Igor Tratnik. Rezultate v tujini so nizali predvsem Simon Eržen, Alen Murshed in Peter Caf. Ker je bila BMX-proga v Jugoslaviji samo v Mariboru, je BMX-klub Kvik Branik organiziral tri mednarodna tekmovanja tudi na domačih tleh.
Razstava, pravijo v muzeju, je namenjena orisu in opisu prekolesarjene poti mladeničev in mladenk, ki so iz Betnavskega gozda, kjer so si uredili prvotne proge in polomili vse domače "poneke", presedlali na nova BMX-kolesa, ki so zahtevala tudi BMX-progo.
