Spomin je sposobnost sprejemanja, shranjevanja in ponovne uporabe informacij. Epizodni spomin vključuje spomine na doživete dogodke ali na dogodke, ki so se zgodili v naši bližini. Navezuje se na časovno organizacijo dogodkov, pri čemer je pomembno, kdaj in pod katerimi pogoji smo neko informacijo dobili. Semantični spomin se nanaša na splošno znanje (npr. vemo, da je Prešeren napisal Zdravljico). Ta vrsta spomina je potrebna za uporabo jezika. Proceduralni spomin je pomemben za pridobivanje spretnosti in veščin, kot je na primer vožnja s kolesom. Sestavljen je iz treh faz: kognitivne faze, faze povezovanja in faze avtomatskega izvajanja veščine. V prvi fazi razumemo, kaj moramo storiti, preden veščino usvojimo. V drugi fazi povežemo dogodke v celoto, pri čemer uporabimo vedno bolj motorične vidike spomina, v tretji pa z vajo usvojimo avtomatsko izvajanje veščine, ki zahteva minimalen zavestni nadzor.
Kako deluje spomin?
Neko informacijo si zapomnimo v treh fazah. Prva faza se imenuje senzorni spomin. Gre za zelo kratko shranjevanje informacije v nespremenjeni obliki (kaj vidimo, slišimo, občutimo z dotikom ...). Informacijo lahko nato shranimo v kratkoročnem spominu (delovnem spominu). V tej fazi informacije shranimo za približno eno minuto. Informacije, ki si jih želimo zapomniti za dalj časa, moramo v kratkoročnem spominu kodirati - smiselno organizirati, da jih lahko shranimo v dolgoročni spomin in jih kasneje ponovno prikličemo.
Kratkoročni spomin je izjemno pomemben za razumevanje govora, oblikovanega v povedi. Če kratkoročni spomin ne bi deloval pravilno, si ne bi mogli zapomniti začetka povedi in ga s koncem povezati v smiselno celoto. V nasprotju s kratkoročnim spominom je dolgoročni spomin neomejen, veliko informacij pa ostane shranjenih za vse življenje. Seveda pa si jih bomo lažje in boljše zapomnili s ponavljanjem.
Boljše razumevanje možganov
Profesor kognitivne psihologije na univerzi v Rennesu, Alain Lieury, se je posvetil preučevanju spomina. V knjigi Sto kratkih psiholoških izkušenj za boljše razumevanje možganov je razložil številne skrivnosti našega uma in naših miselnih sposobnosti. Pa poglejmo nekaj najpogostejših vprašanj, ki si jih zastavljamo, in odgovore nanje.
Zakaj ne moremo pozabiti, kako se vozi kolo?
Kdor se enkrat nauči voziti kolo, bo to spretnost obvladal vse življenje. Tako deluje spomin pri vseh senzomotoričnih spretnostih, kot je vožnja kolesa, avtomobila, plavanje, itd. Ne gre za enake možganske snovi, ki shranjujejo slike, temveč za proceduralni spomin. Avtomatizirana dejanja se shranjujejo v malih možganih. Lieury meni, da je ta vrsta spomina stalna in globoko zakoreninjena, ker jo moramo ponoviti tisočkrat, da bi postala avtomatizirana. Dolgoročno pomanjkanje treninga se lahko odraža na slabši izvedbi (npr. slabše igranje klavirja zaradi nezadostnih vaj).
Koliko besed poznamo?
Standardni slovar vsebuje približno 80.000 besed. Otroci do petega razreda osnovne šole v povprečju osvojijo 9000 besed, v osmem razredu pa jih poznajo že 26.000. Izobražene odrasle osebe poznajo od 30.000 do 50.000 besed. Poudariti moramo, da obstaja velika razlika med besedami, ki jih poznamo, in besedami, ki jih uporabljamo. Neka francoska raziskava je pokazala, da v vsakodnevnem pogovoru uporabimo približno 8000 besed.
Zakaj se ne moremo spomniti besed, ki nam ležijo na jeziku?
Razlog je delitev spomina na leksični in semantični spomin. V leksični spomin, ki deluje kot slovar, se shranjujejo besede, ki jih znamo zapisati in izgovoriti, brez pomena. V semantični spomin pa shranjujemo pomen besed. Oba dela spomina sta med seboj tesno povezana: beseda shranjena v leksičnem spominu ustreza definiciji besede, ki je shranjena v semantičnem spominu. Pri večini ljudi je semantični spomin učinkovitejši in ga laže prikličejo, tako da naši možgani hitreje najdejo pomen iskane besede v semantičnem spominu, kot pa točno določeno besedo v semantičnem spominu. Vemo, kaj beseda pomeni, vendar se ne moremo spomniti njenega imena in je zato ne moremo izgovoriti. Profesor Lieury nam med drugim svetuje, kako lahko zakrpamo takšne luknje v spominu: v mislih izrecite vse črke abecede in besede bi se morali spomniti, ko boste prišli do njene začetne črke.
