Bonbon
Ne le za pridobivanje bučnega olja, buče so začele osvajati predvsem zaradi svoje raznolike uporabnosti v kulinariki. Različne barve, oblike in velikosti, kakršne koli, vsestranske so. Lahko jih pečemo, kuhamo, cvremo, polnimo, uporabimo za slane in tudi za sladke jedi (zavitki, nadevi, iz buč lahko pripravimo tudi marmelado), iz njih lahko naredimo samostojno jed ali jih uporabimo kot prilogo (naredimo pire, ali na olivnem olju zgolj prepražimo na kocke narezano bučno meso), izkažejo se tudi kot dodatek drugim jedem, mesnim ali zelenjavnim. Mnoge lahko jemo tudi surove (sploh bučke oziroma cukine), hvaležne so za zamrzovanje, v tem primeru jih moramo le blanširati. Če se opogumimo in v izdolbeni buči postrežemo jed, pripravljeno iz izdolbenega mesa buče, smo tudi za oči, ne le za brbončice, pripravili pravi jesenski praznik. Saj se ve, da so buče kraljice jeseni. In da so že zdavnaj mimo časi, ko so buče veljale za hrano za prašiče, le semenje za ljudi. Staroselci novega sveta so buče sadili ob koruzi in fižolu in tako imeli na enem mestu skorajda vse potrebno za zdravo prehrano (razen mesa). Na območju današnje Mehike so buče poznali že pred 6000 leti, navajajo nekateri viri, spet drugi menijo, da bi ta vrtnina lahko izvirala tudi iz Azije ali Afrike.
Sicer sodijo buče med prve gojene rastline, saj so jih poznali že pred 15 tisoč leti. A pravzaprav je to dandanes komajda še pomembno, glavno je, da je buča v vseh svojih oblikah osvojila tudi Evropo, potem ko jo je po vrnitvi v Španijo s seboj prinesel Krištof Kolumb - navdušil ga je namreč nasad buč, ki ga je videl na Kubi, in tako se je med prtljago ob povratku domov znašla tudi buča. V zadnjem času so buče še pridobile na priljubljenosti, sploh zaradi, ker vsebujejo veliko vlaknin, mineralov (kalij, kalcij, fosfor, železo), vitaminov C in E ter betakarotena, imajo tudi nizko kalorično vrednost in so zaradi vsestranske uporabnosti primerno živilo tudi za vse tiste, ki jim veliko pomeni zdrava prehrana ali želijo shujšati.
Kremna bučna juha
Potrebujemo (za 6 do 8 oseb) jedilno bučo, težko okoli 4 kg, 3 srednje velike krompirje, 2 dl tekoče sladke smetane, sol, poper, dva stroka česna, 1 žlico jedilnega škroba, 1 dl belega vina, 1 jedilno žlico grobo zdrobljenih prepraženih bučnih semen, sesekljan peteršilj.
Bučo temeljito umijemo in odrežemo vrhnji del, da dobimo nekakšen pokrov. Bučo potem previdno izdolbemo, odstranimo semena in nitke, pazimo le, da ostane okoli 2 cm debel rob. Izdolbeno meso zrežemo na kose, ga damo manjšo skodelico na stran, ostalo damo v lonec s toliko vode, da je meso buče komaj pokrito. Dodamo še na večje kocke narezan krompir in sesekljan česen ter damo kuhat. Ko voda zavre, dodamo malo soli in popra. Ko sta buča in krompir kuhana, nekaj vode odlijemo in prihranimo, potem pa krompir in bučo s paličnim mešalnikom ali v primerni posodi multipraktika spasiramo, da nastane gosta krema.
Damo jo v primerno posodo in med počasnim segrevanjem dodamo vino in po želji še začinimo s soljo in poprom, nato dodamo sladko smetano. Premešamo, in če se nam zdi juha pregosta, zalijemo s prihranjeno vodo, v kateri se je bučno meso kuhalo. Če je juha preveč redka, jo zgostimo z jedilnim škrobom, ki ga prej razmešamo z malo vode in vlijemo v juho ter premešamo. Kremno juho nalijemo v bučo, dodamo drobno sesekljano ali naribano meso buče, ki smo ga prihranili, potresemo s sesekljanimi bučnimi semeni, dodamo lahko tudi sesekljan peteršilj in nekaj kapljic sladke smetane, ki jih z zobotrebcem razvlečemo v poljuben vzorec.
