Bonbon
Da bi preprečili njihov razvoj, je v resnici potrebno zelo malo. Le naučiti se moramo poslušati svoje telo in njegove potrebe, občasno zaustaviti svoj divji ritem in si vzeti čas zase. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na ustrezno, predvsem pa zdravo prehrano, ki je ključnega pomena pri ohranjanju telesnega in duševnega zdravja.
Ljudje smo bio-psiho-socialna bitja, prehrana pa je le eden ključnih stebrov celostnega pristopa k skrbi za zdravje. Hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na naše počutje, razmišljanje in vedenje, skratka, igra zelo pomembno vlogo pri vsesplošnem dobrem počutju in zdravju. Učinek prehrane na čustveno stanje posameznika so doslej raziskovali zlasti pri ljudeh z depresijo in otrocih z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Kljub temu pa velja prepričanje, da lahko pripelje pomanjkanje nekaterih vitaminov, mineralov in drugih ključnih hranilnih snovi do določenih čustvenih tegob.
Neodpornost na stres in depresija sta tako pogosto povezani s pomanjkanjem vitaminov B3 in B6 ter magnezija. Depresivno stanje lahko povzroči tudi primanjkljaj vitamina C, cinka, selena, omega-3 maščobnih kislin in nekaterih drugih elementov. S pomanjkanjem magnezija pogosto povezujejo še tesnobo in motnje spanja. Če ob tem v telo ne vnesemo še zadostne količine vitamina B6 in selena, se lahko pojavi tudi razdražljivost. Ko imamo težave s koncentracijo ali pozornostjo, nam pogosto primanjkuje vitamina B1. Pomanjkanje motivacije, izguba apetita, zmedenost in težave s spominom pa so lahko posledica pomanjkanja cinka. S primanjkljajem vitaminov iz skupine B (B5, B6, B12) in omega-3 maščobnih kislin pa povezujemo tudi težave z izgubo spomina.
Živila, bogata z vitamini skupine B
Za duševno zdravje in vsesplošno dobro počutje se priporoča čim bolj naravna in čim manj predelana hrana. Esencialne omega-3 maščobne kisline priporočajo tako ljudem z diagnozo duševne motnje kot pri manj izrazitih težavah oziroma slabšem duševnem počutju ter preventivi, saj zelo blagodejno vplivajo na duševno počutje. Najdemo jih v morskih jedeh, kakršne so losos, sardine, sveža tuna, morski list, pa tudi v lanenem semenu in orehih. Vitamin B1 najdemo v polnozrnatih živilih, špinači, zelenem grahu, brokoliju, oreščkih, ribah, rdečem mesu ali sojinem mleku. B3 pa v rjavem rižu in njegovih otrobih, brokoliju, gobah, zelju, bučah, lešnikih, svinjskem, puranjem in piščančjem mesu, tuni in lososu ter sončničnih semenih.
Hrano, bogato z vitaminom B6, imajo rjavi riž, oves, otrobi, banane, mango, tuna, postrv in losos. Najdemo ga tudi v avokadu, zelju, papriki, beluših, krompirju, piščančjem in puranjem mesu, plodovih soje in sončničnih semenih. Veliko vitamina B12 se nahaja v piščančjem in puranjem mesu ter jagnjetini, lososu, tuni, brancinu, listu, rakovici, ostrigi, prav tako pa tudi v skuti, jogurtih z nizko vsebnostjo maščobe, mleku in jajcih. Vitamina C je veliko v rdeči papriki, brokoliju, cvetači, zeleni, ohrovtu, zelju, jagodah, pomarančah, kiviju, mandarinah, ananasu, papaji in brusnicah.
"Čarobni" selen, magnezij in cink
Selen najdemo v pivskem kvasu, puranjih prsih in telečjih jetrih, tuni, lososu, listu in morskih rakcih, špinači, česnu, gobah, brazilskih oreščkih, dolgozrnatem rjavem rižu, ječmenu, rži in ovsu, mozzarelli in sončničnih semenih.
Magnezij je v špinači, avokadu, brokoliju, oreščkih, rozinah, sončničnih ali bučnih semenih, bananah, kiviju, jagodah, pomarančah, pa tudi v čokoladi. Velika večina še kako dobro pozna njen antidepresivni učinek, kajne?
Navsezadnje je zelo pomemben element tudi cink. Ta se nahaja v ostrigah, raznih žitaricah, orehih, mandljih, različnih vrstah sira (mozzarella, cheddar ...), stročnicah, mesu, špinači, gobah, brokoliju ter sadežih, kot sta denimo kivi in črni ribez.
