Bonbon
Član družine stročnic, ki domuje ob obalah Kaspijskega morja, v Periziji in Tibetu, je bil zelo priljubljen že v antiki, saj se ga je dalo posušiti in shraniti za hude dni.
V slovenski prehrani je bil bob ena najbolj razširjenih stročnic do sredine 17. stoletja, nato pa je Evropo preplavil val fižola in drugih ameriških kulturnih rastlin. Tako je nekoliko grenak bob, ki posušen zahteva tudi uro do dve kuhanja, moral priznati nasprotnikovo premoč. Vendar se zaradi blagodejnih učinkov znova vrača v moderno kuhinjo. Bob vsebuje zelo malo kalorij, zato ne redi, hkrati pa nas hitro nasiti in napolni z energijo, zato je odličen pri uravnavanju telesne teže. Preskrbi nas s stalno energijo, ki počasi izgoreva, obenem pa je veliko lažje prebavljiv od drugih stročnic (fižola, leče, graha itd.). Izredno bogat je z beljakovinami (posušen celo 24 odstotkov), škrobom in minerali, kot so fosfor, magnezij, kalcij in kalij. Med vitamini prevladuje vitamin B.
Mlad, še nedozorel bob v strokih kuhamo okoli 15 minut in ga prištevamo bolj med zelenjavo. Po drugi strani pa je posušeno zrnje boba prava energetska bomba! Namakamo ga 10-12 ur in nato kuhamo eno do dve uri ter pripravimo po lastni izbiri: kot samostojno jed, dodatek v solati ali pa ga speštamo in uporabimo kot prilogo.
Bob za zdravje!
Navodilo za prehranjevanje Ameriškega združenja za rak iz leta 1996 se glasi "Izberite stročnice namesto mesa." Stročnice, med njimi tudi bob, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, predvsem vrst, povezanih z ravnijo hormona estrogena - raka dojk, trebušne slinavke, črevesa in prostate. Fitati v njem pa zmanjšujejo možnost nastanka raka nekaterih prebavnih organov.
Bob je odličen vir prehranske vlaknine, ki je živalske beljakovine ne vsebujejo. Ta znižuje raven "slabega" holesterola in pomaga dvigovati "dobrega". Večina ljudi s prehranjevanjem ne dobi zadostne količine prehranske vlaknine. Leta 1909 so ljudje povprečno zaužili 40 gramov prehranske vlaknine na dan, leta 1980 le še 27,6 grama na dan, danes pa zaužijemo samo 15 gramov na dan, kar vsekakor ni dovolj!
Priporočena količina je pol skodelice boba na dan. Pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, z rednim uživanjem pa se močno zmanjša tudi tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Bob prav tako znižuje krvni tlak in zmanjšuje možnost nastanka sladkorne bolezni.
Pripomoček pri obredih
Bob nosi tudi velik simbolni pomen, saj so ga številni narodi uporabili kot predmet vraževerij in pripomoček pri duhovnih obredih. V starem Egiptu so se ga celo bali, saj naj bi v bobovih cvetovih in plodovih živele duše umrlih, čarovnice, duhovi in druga nadnaravna bitja, ki so ob svetenju zakrivila mnoge nesreče. Tudi Rimljani so ga povezovali s smrtjo, saj so ga uživali ob pogrebih. Še danes pa mnogi Italijani verjamejo, da zrno boba v žepu prinaša srečo - kdor ima vedno pri sebi bob, ne bo nikoli trpel pomanjkanja.
