Slovenski proizvajalec obutve, ki šteje že 135 let in ima za seboj izjemno zgodovino

Bonbon Bonbon
26.07.2021 06:00
V instagramovskem svetu spomini trajajo le nekaj ur, forma pa vsebino vse bolj izpodriva. A če je nekaj narejeno dobro, srčno, predano in z več kot stoletjem znanja, potem bo našlo svoje mesto, preživelo preizkus časa in nam na žlahten način lepšalo življenje. Junij je poseben mesec za Kopitarno Sevnica, ki te dni praznuje že 135 let delovanja in 75 let blagovne znamke Kopitarna.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kopitarna Sevnica

Znamka ostaja ena najbolj prepoznavnih v državi in ena tistih, ob katerih začutimo trdnost, zanesljivost, pristnost in kakovost. Preživela je različne države, dve svetovni vojni, različne oblike družbene ureditve, različne reorganizacije, različne dodatne programe, različna vodstva, vzpone in padce. Sodelavci in kupci so lahko tudi po 135 letih ponosni na prehojeno pot.

Danes je Kopitarna sinonim za vrhunsko udobno obutev iz naravnih materialov, tako za zaščito na delovnem mestu kot za prosti čas in športno elegantne modne stylinge. Ni bila prva industrija v Sevnici. Že mnogo prej je imela Sevnica svojo usnjarsko delavnico, ki je ležala na levem bregu Drožanjskega potoka ob izlivu v reko Savo. Vsekakor ima Kopitarna v Sevnici najdaljšo tradicijo izdelovanja svojega osnovnega proizvoda - kopita kot orodja za izdelavo obutve. Poleg tega ima v svoji ponudbi tudi modno in anatomsko obutev, napenjače in raztezače za obutev in lesene podplate. Tovarna je lokacijsko še vedno na istem mestu kot pred 135 leti. V času svojega obstoja, predvsem po drugi svetovni vojni, se je na tem prostoru razširila, zgradile so se nove proizvodne hale, in se modernizirala.

Kopitarno je pred 135 leti osnovala nemška družina Winkler in še danes je njihova hiša izrazito kopitarska. Že leta 1865 je osnovala svojo firmo v nemškem mestu Altenstadt. Ker so hoteli avstrijske kupce oskrbovati s kopiti neposredno, so se odločili nekje na Štajerskem postaviti tovarno kopit. Verjetno je k tej odločitvi veliko pripomogla še možnost izkoriščanja okoliških, z bukvijo bogatih gozdov, ker je bil bukov les osnova za izdelavo kopit. Na njihov oglas se je oglasil gradbeni inženir Anton Smrekar in jim ponudil v prodajo svoj mlin. Po predelavi mlina v tovarniško poslopje, postavitvi strojev in drugih priprav, so izdelali prvo čevljarsko kopito 1. oktobra 1886.

Kopitarna Sevnica

Po letu 1895 pa do prve svetovne vojne se je Kopitarna postopoma razširila in modernizirala z novimi stroji iz Amerike, zgradila sušilnico in nabavila nov parni kotel. Med prvo svetovno vojno so delale v Kopitarni predvsem ženske. Po prvi svetovni vojni je začela naraščati konkurenca v novoustanovljeni državi Kraljevini Jugoslaviji, kar je vodilo lastnike v ponovno popolno izboljšanje tehnologije leta 1929 z nakupom novih strojev.

Med drugo svetovno vojno sta se proizvodnja in prodaja usmerili izključno na nemško tržišče. Leta 1944 so Winklerjevi ob napadu partizanov na tovarno zapustili Slovenijo. Po drugi svetovni vojni je tovarna ponovno pričela obratovati pod administrativno upravo. Takrat je tovarna z odločbo o zaplembi imovine nemške narodnosti prišla v državno last.

Z odločbo o ustanovitvi podjetja, 31. oktobra 1946, je tovarna dobila ime Kopitarna Sevnica. To ime ohranja še po 75 letih.

Delavci so 17. septembra 1950 prevzeli tovarno v svoje roke (samoupravljanje). Ob koncu leta 1980 so se razmere zelo zaostrile (devalvacija dinarja in pomanjkanje deviz) in potrebna je bila reorganizacija podjetja, zlasti zaradi ukinitve programa lesenih pet in iskanja novega programa. Ker Kopitarna sama ni bila sposobna izvesti takšne investicije, se je združila v SOZD Mercator Ljubljana. Takrat je nastal nov program ortopedskih podplatov, ker je bila ideja, da se leseni podplati nadgradijo in finalizirajo v leseno obutev. Sicer se je lesena obutev v manjšem obsegu delala že od leta 1970 in takrat se je rodil tudi najbolj prepoznavni produkt - lesena klompa ali cokla.

Ob razpadu Jugoslavije leta 1991 je Kopitarna v Srbiji ustanovila lastno podjetje Bio hit Beograd. Leta 2009 se je pričela selitev dela proizvodnje napenjačev v Srbijo, leto kasneje pa so tja selili še proizvodnjo obutve. Tega leta se je ustanovilo še hčerinsko podjetje v Zagrebu. Ker so začeli stari veliki trgovski sistemi počasi propadati in se je to zelo poznalo predvsem pri prodaji obutve, se je Kopitarna leta 2012 odločila graditi lastno prodajno mrežo predvsem v novih velikih nakupovalnih centrih po državah bivše Jugoslavije. Kopitarna Sevnica je danes delniška družba, v večinski slovenski lasti. V skupini Kopitarna je zaposlenih 141 delavcev, poslovanje podjetja pa je kljub koronski situaciji stabilno.

V 135 letih razvoja je Kopitarna ostala zvesta svoji tradiciji - kopitu, ki bo tudi v prihodnje eden glavnih proizvodov v razvoju obutve, ki je zdrava, anatomsko prilagojena, ob tem pa bo še poseben poudarek dan nenehnemu razvoju glede na modne trende.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta