Znanstveniki ameriške univerze Ohio so v krvi nejevoljnih ljudi odkrili zvišane ravni homocisteina, torej snovi, ki jo povezujejo z nevarnostjo obolenja srca. Raziskava pensilvanske univerze pa je pokazala, da so ženske, ki potlačijo jezo in tesnobo, bolj nagnjene k debelosti. Torej je dobro, če se naučite obvladovati svoja negativne čustva, preden bodo ta začela obvladovati vas.
Problem: nizko samospoštovanje
Ljudje z nizkim samospoštovanjem so tako negotovi, da že rutinsko dvomijo o samih sebi. Osredotočajo se na svoje neuspehe, hkrati pa pozabljajo na vse dobro, kar so doživeli. Ne verjamejo poklonom, ki jih jim izrekajo drugi ljudje, primanjkuje jim energije, pogosto zbolijo za depresijo. Ker ne oddajajo pozitivne energije, se jih ljudje izogibajo. Četudi nas nekatera negativna čustva motivirajo, to ne velja za pomanjkanje samospoštovanja. Če sami sebe nimate radi in se ne cenite, tega ne bodo storili niti drugi.
Rešitev: Najprej se prenehajte primerjati z drugimi. Zmeraj obstaja nekdo, ki je vitkejši, mlajši in mikavnejši kot vi. Naučite se ceniti takšne, kakršni ste, in si prizadevajte biti svoja najboljša različica. In ne drugorazredna kopija nekoga drugega. Potem pa začnite razmišljati pozitivno: namesto da si očitate, da "zmeraj grešite", si recite: vedno dajem vse od sebe. Naposled pa se sprostite. Če ste kaj storili narobe, napako popravite in nadaljujte.
Problem: ljubosumje
To čustvo se porodi v okviru intimnega razmerja in ga praviloma uniči. Razlikuje se od zavisti, ki jo pogosto opredeljujejo kot "neželeno občudovanje" uspeha nekoga drugega in ki nas spodbudi, da tudi sami kaj dosežemo. Torej smo lahko zavistni, ne bodimo pa ljubosumni, saj je ljubosumje spolzek teren, zaradi katerega lahko postanemo paranoidni in depresivni.
Rešitev: Priznati si morate, da je vaše ljubosumje problem. Če ves čas mislite, da je vaše razmerje ogroženo, čeprav za takšno stališče nimate dokazov, ste verjetno ljubosumni. Vzrok je vaša negotovost. Ko nekdo meni, da si ne zasluži ljubezni in spoštovanja, predvideva, da ga partner vara. Da bi prenehali tako razmišljati, se morate naučiti ceniti samega sebe: razmerje mora biti vaš dodatni sestavni del in ne nekaj, kar vas določa kot osebo. Najdite torej ravnotežje med tem, kar si želite, in med partnerjevim prizadevanjem, da bi bil deležen tega, kar si želi - in manj boste nagnjeni k ljubosumju. Ko boste sprejeli enostavno resnico, da ni mogoče imeti nadzora nad vsako platjo razmerja, se boste laže sprostili.
Problem: zaskrbljenost
V skrbeh smo, ko ustrezne razmere dojemamo kot nevarne v katerem koli smislu. Nevarnost je lahko dejanska ali namišljena. Dejanska je denimo takrat, ko vam nekdo grozi z nožem, medtem ko pomeni padec pri izpitu fiktivno nevarnost, saj ta neuspeh še ne pomeni konca sveta. Pogosto gre za potenciranje. Če ste zmeraj zaskrbljeni, lahko postanete žrtev tesnobe in celo napadov panike.
Rešitev: Na razmere se odzivajte razumno, ne čustveno. Skrbi vam ne povzroča drug človek ali okoliščina, marveč vi sami. Ko boste to dojeli, lahko začnete prevzemati nadzor nad seboj. Poskusite s tehniko "obstani in spremeni". Ko vas pesti kaka skrb, si recite 'stop'. Dihajte počasi in globoko, da ohranite mir, potem pa spremenite svojo misel na primer v "vem, kaj je treba storiti" ali "počutim se slabo, vendar bo to minilo". Naposled se odzivajte samozavestno. Če imate opraviti z zapletenimi razmerami, si predstavljajte, kako bi jim bili kos, če bi bili skrajno samozavestni in odločni. Spoprimite se s strahom. Vprašajte se, kaj bi bilo tisto najhujše, kar bi se vam lahko zgodilo, in potem razmislite, kako se odzvati.
Problem: jeza
Naj ste pritajeni vulkan ali zlahka vzkipljiv človek, znan po hrupu in udarjanju po vratih, boste morali ukrotiti svoj temperament, saj vam zvišuje raven stresa in seveda krvni tlak. V medicinskih krogih so dolga leta razpravljali o tem, ali je jezo bolje izraziti ali potlačiti. Najnovejše ugotovitve pravijo, da je prava pot do bolj zdravega in srečnejšega življenja v obvladovanju čustev.
Rešitev: Brzdanje jeze je pravzaprav umetnost drugačnega etiketiranja tistega, ki vas je razjezil. Spomnite se, kdaj vas je nazadnje razjezil šef. Večina ljudi ga ob taki razžalitvi označi za idiota. Če pa ob taki priložnosti porečete "vidi se, da naš šef nima lastnosti dobrega voditelja", bo to na vas drugače delovalo. Ko se naslednjič znajdete v podobnem položaju, ne etiketirajte. Ocenite, kaj je konkreten človek storil, namesto da ga presojate kot osebo, ob tem pa ne pozabite, da vsi ljudje delamo napake.
Problem: žalost
V ustreznim okoliščinah, denimo ob izgubi dela ali smrti svojca, je žalost upravičena in pomeni, da sprejemate nov položaj. Težava pa nastane, če se pojavi depresija kot posledica občutka, da se nekaj "ne bi smelo" zgoditi: da ne bi "smeli" izgubiti službe ali da ustrezen človek ne bi "smel" umreti. Če ste žrtev depresije, imate okoliščine, v katerih ste se znašli, za brezupne. Depresivni ljudje imajo zvišane ravni stresnega hormona kortizola, to pa sčasoma škoduje zdravju.
Rešitev: Če hočete živeti naprej, morate biti realni. Ko vas bo kdaj drugič kaj hotelo potisniti v depresijo, ravnajte takole: najprej preučite svoje misli. Izogibajte se govorjenju, da se nekaj "ne bi smelo" zgoditi. Potem dogodek glejte v pravi perspektivi. Pomislite na to (četudi je to lahko težka operacija), da večina takšnih dogodkov ne pomeni konca sveta. In naposled: ne umaknite se vase ali med svoje štiri stene. Odidite ven in kaj počnite, denimo zgolj stopite do prodajalne.
