Zobje imajo za človeka veliko večji pomen, kot jim ga pripisujemo, dokler je z njimi vse v redu. V prvi vrsti so seveda pomembni za žvečenje hrane, sodelujejo tudi pri nastanku govora. Zato si vsi želimo, da bi bili naši zobje predvsem zdravi: trdno ukoreninjeni, neboleči, brez lukenj in drugih poškodb. Zdravi zobje pa izpolnjujejo še eno funkcijo, in sicer estetsko. Lepo razporejeni, čisti zobje prispevajo k lepemu nasmehu, s katerim hočeš nočeš naredimo prvi vtis pri sogovorniku. Da nam ne bo treba nasmeha skrivati za dlanjo, pa lahko največ naredimo sami.

Na videz zob sicer v veliki meri vpliva genetika, zlasti na naravno barvo in obliko zob ter njihovo razporeditev. Zobna sklenina, ki pokriva površino zob, je najtrša snov v našem telesu. Sestavljena je iz mikroskopsko majhnih kristalčkov, od katerih se odbija svetloba, da se zobje na videz lesketajo. Toda redko kdo ima po naravi bleščeče se bele zobe, rumenkasto jih obarvajo zobne obloge ter sledi, ki jih puščajo hrana in pijače, zlasti čaj, kava in rdeče vino, pa tudi nikotin. Obenem skozi tanko sklenino, ki je nekaterim ljudem prirojena, preseva naravna rumena barva zobovine oziroma dentina, iz katerega so narejeni naši zobje. Pogoste pa so tudi obarvanosti globlje v zobeh. Med najpogostejše vzroke za porumenelost zob spadajo koreninske zalivke, zdravila ali poškodbe zob. Predvsem odmrli zobje sčasoma posivijo, ker se zobovina v njih ne obnavlja več.

Sami pa lahko največ naredimo za zdravje zob, ki je odvisno od primerne ustne higiene. Že dojenčkom začnemo čistiti zobe, takoj ko jim izraste prvi zobek. To navado moramo nato ohranjati vse življenje, tudi pri umetnih zobeh. Najpomembnejše je seveda vsakodnevno čiščenje s ščetkanjem, nitkanjem in uporabo medzobne ščetke. Dobro se je izogibati hrani in pijačam, ki vsebujejo močna barvila, kakršni so prej našteti kava, rdeče vino in podobni. Čiščenje pa ni nujno le zaradi preprečevanja obarvanosti zob, ampak z njim preprečujemo nastajanje zobnih oblog. Zobne obloge so namreč poglavitni vzrok za nastanek parodontalne bolezni, kroničnega vnetja obzobnega tkiva, ki lahko nezdravljeno povzroča težave tudi v drugih telesnih organih. Zdravljenje parodontoze je bilo pri nas v preteklosti zapostavljeno, čeprav je ena najpomembnejših težav ne le zaradi resnosti zapletov, temveč tudi zaradi pogostega pojavljanja: študije so pokazale, da ima eno od oblik parodontalne bolezni kar 80-88 odstotkov prebivalstva. Približno pri četrtini populacije je parodontoza močno izražena, posledice so lahko izguba zob ter zapleti pri kroničnih boleznih in starostnih motnjah.

Najboljša preventiva pred parodontalno boleznijo je, kot rečeno, odstranjevanje zobnih oblog. Zanj moramo redno skrbeti doma, priporočljivo pa je tudi, da enkrat do dvakrat letno obiščemo ustnega higienika, ki bo profesionalno očistil kritična mesta, kjer so se nabrale zobne obloge, spoliral zobe in nas podučil o pravilni tehniki ustne higiene. Ne pozabite, da zdravi zobje ne poskrbijo samo za lep nasmeh, ampak tudi za zdravje vsega telesa.