22-letna Ana, ki je zbolela za rakom: Kadar v družbi nočem izstopati, si preprosto nadenem lasuljo

"Moje življenje je bilo delovno, polno stresa in hitenja. Pa ne, da mi to ne bi bilo všeč – sem zelo delovna in mi je bil tak tempo življenja všeč. Študiram zdravstveno nego, tako da sem večino časa preživela v Mariboru, imeli smo ogromno prakse in seminarjev, med vikendi pa sem delala v bližnjem domu starostnikov kot študentka. Ob vsem tem sem se ljubiteljsko ukvarjala s fotografijo. Težav z zdravjem nisem imela nikoli, bila sem zelo zdrav otrok, kasneje v srednji šoli pa so bile moja stalnica migrene." Tako življenje pred boleznijo opiše Celjanka Ana Sajovic. Jeseni lani se ji je življenje obrnilo na glavo.
S fantom je dopustovala v Sloveniji. "Čez noč se mi je nad ključnico pojavila povečana bezgavka v velikosti 'ping pong' žogice. Bila je neboleča in premakljiva. Takoj sem obiskala zdravnika, kjer je bila najprej opravljena punkcija – zaradi čvrstosti bezgavke so morali opraviti operacijo, kjer so mi jo odstranili," pripoveduje mlada bolnica in dodaja, da so s tem potrdili sum: 4. stadij Hodgkinovega limfoma.
{instagram}https://www.instagram.com/p/BuWAuoIlAal/{/instagram}

Ko si je pobrila glavo, je bila srečna

Bila je v letih, ko se je pravo življenje šele začelo zares odvijati, zato je bila postavljena diagnoza šok, pravi. "Kaj pa zdaj? Imaš neke načrte, ki se ti v trenutku podrejo. Po začetnem šoku sem v mislih imela le borbo. Začutila sem, da je to moje poslanstvo, da se moram boriti in ozaveščati." Trenutno je pred 6. ciklusom kemoterapij. "Zdravljenje je sestavljeno iz kemoterapij in potem še obsevanj – če so potrebna, se onkolog odloči po končanem zdravljenju. Pri Hodgkinovem limfomu je prognoza dobra, zdravniki so trenutno zadovoljni s potekom zdravljenja, končni rezultat pa se bo pokazal po preiskavi, ki pa bo nekaj tednov po zadnjem ciklusu."
{instagram}https://www.instagram.com/p/Bt5eGPnFEX4/{/instagram}
Bolezen je s seboj prinesla tudi izpadanje las. "Ker lasje izpadajo v celih šopih, mi je to predstavljajo veliko breme. Lasje so bili vsepovsod." Ko si je pobrila glavo, je bila srečna, pravi. "Se mi zdi, da se takrat začne tisto pravo zdravljenje, prava borba, kot da bi postal druga oseba. Je pa res, da kamorkoli greš, privabljaš poglede ali pa imaš samo takšen občutek. Kadar v družbi nočem izstopati, si preprosto nadenem lasuljo in problem je rešen."
Živi s strahom? "Ne bi rekla, da živim s strahom, trenutno še ne. Trenutno sem še vedno v poteku zdravljenja, ne vem pa, kako bo po tem. Je pa pri meni zagotovo prisoten nek strah, da bi se kaj podobnega zgodilo mojim bližnjim," razlaga Ana Sajovic.
{instagram}https://www.instagram.com/p/BoyX5Y-Fpgr/{/instagram}

Koliko pomeni, da lahko prespiš celo noč

Pogosto beremo izpovedi bolnikov, ki jih je šele huda diagnoza prisilila, da na življenje gledajo drugače. Temu pritrjuje tudi Ana. "Res je. Sama sem se naučila ceniti zdravje, koliko pomeni, da lahko prespiš celo noč, da lahko greš kadarkoli in kamorkoli hočeš. Naučila sem se ceniti malenkosti, koliko mi pomeni, da me nekdo samo vpraša, 'kako si'. Naučila sem, da se ne smem več obremenjevati s stvarmi, ki v življenju niso pomembne. Naučila sem se, kaj pomeni imeti podpirajočo družino in prijatelje ter kdo so pravi prijatelji, ki ti stojijo ob strani v dobrem in v slabem." In prav družina in prijatelji so ji v času bolezni in zdravljenja največja opora. "Zame so bili tukaj kadarkoli sem jih potrebovala. Pomagali so mi pri vsem, tako psihično kot fizično."
22-letnica natančno ve, kaj je zanjo bistvo življenja. Družina, ljubezen in zdravje. "Pomembno mi je, da počnem, kar me veseli, in da sem našla svoje poslanstvo. To, da opravljam delo medicinske sestre in da lahko pomagam ostalim ljudem, je nekaj najlepšega. Trudim se delati na sebi, spreminjati se v še boljšo osebo."
{instagram}https://www.instagram.com/p/BubGpW9F5Zt/{/instagram}

Po zdravljenju bo živela bolj zdravo in aktivno

Bolezen je prinesla spremembe, ki se jih bo poskušala držati tudi v prihodnje. "Spremenila sem se bolj v smislu, da sem spremenila pogled na določene vrednote, definitivno bolj cenim zdravje. Želim si, da bi bila mogoče še malo bolj flegmatik in bi se manj obremenjevala z nepomembnimi stvarmi. Sem si pa zadala cilj, da bi po zdravljenju živela bolj zdravo in aktivno življenje, kot sem ga do sedaj."
{instagram}https://www.instagram.com/p/BudswtDFoww/{/instagram}
Po podatkih slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo za Hodgkinovim limfomom obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje pa zbolijo mladi med 15. in 34. letom ter starejši po 50. letu starosti. In prav zato, ker varen ni nihče, želi 22-letna Ana svojo izkušnjo deliti z drugimi. Začela je s pisanjem bloga, kjer, kot pravi, želi predvsem ozaveščati. "V prvi vrsti o Hodgkinovem limfomu. Želim tudi predstaviti nasvete, ki so meni pomagali pri zdravljenju, rada bi predstavila resnične zgodbe ljudi in ostalim vlila upanje. Čeprav je včasih zelo težko, je zelo pomembno, da tudi pri negativnih stvareh najdemo pozitivno plat in vse bo lažje. Sama sem bolezen vzela kot novo izkušnjo, ki me je naredila močnejšo in srečnejšo. In to je najbolj pomembno. S pozitivo in nasmehom premagujem vsak dan."  
{instagram}https://www.instagram.com/p/Bhg6vYhFnP2/{/instagram}