250.000 korakov v pravo smer, s podvigom zbira denar za onkološke bolnike

Včasih te okoliščine popeljejo na nenavadne poti. Dvajsetletni Luka Seme pravi, da je želel vedno narediti nekaj večjega od sebe. Pred časom je zaradi raka izgubil dedka. Pred dvema letoma so njegovi mami odkrili tumor na možganih. Zato se je odločil, da se konec letošnjega poletja peš poda na dolgo pot ter tako pomaga zbrati denar onkološkim bolnikom.

Najtežja je samota

Iz Celja se je 25. avgusta odpravil proti Španiji. V teh dneh, ko pešači po Franciji, je z naključjem, ki ga je poslalo na to pot, zadovoljen. Če bi njegov prst pristal na Moskvi ali Stockholmu, bi bila pot verjetno veliko bolj neugodna. Tako pa večino časa hodi ob obali, na poti je zabeležil le tri deževne dni in prijetne temperature. Zdaj so se že tudi njegove noge privadile na dvanajst ur hoje na dan - Luka vsak dan prehodi od 40 do 50 kilometrov. Do zdaj je moral namreč dvakrat k zdravniku. Prvič že na Vrhniki, ko so se mu vneli žulji. Drugič v Italiji po celodnevni hoji po hribu navzdol, ko je izgubil nohta na obeh palcih.

Policista poslušala radio

Tudi brez jezikovne ovire se jih je nekaj nabralo že v Sloveniji. Ker je imel največ stika z ljudmi, so mu večkrat ponudili prenočišče. V šotoru je prespal na Vrhniki, kamor je prišel pozno zvečer. "Nisem vedel, kam bi šel, in sem se utaboril kar pod kozolcem. In je neka gospa klicala policijo. Sem pa imel veliko srečo, da sta policista na poti na intervencijo poslušala radijsko postajo, kjer sem imel pred tem intervju. Tako da ni bilo težav," se zasmeje.

Izjemni ljudje

Prav ljudje, čeprav si z njimi deli le kratke izseke svoje poti, so tisti, ki k njej lahko največ doprinesejo. V Italiji je, ko je na klopi malical, do njega pristopila lastnica bližnjega frizerskega salona in ga povprašala po njegovi zgodbi. Večerjo, prenočišče in zajtrk je tako dobil pri njeni družini. V Genovi mu je družbo delal še en popotnik, s katerim sta navezala pristen stik. V Monaku sta ga preko družbenih omrežij kontaktirala brata, mu ponudila prenočišče in ga povabila na panoramski polet s helikopterjem. "Vse to so res izjemni ljudje, da so tako sprejeli popolnega neznanca," se spomni Luka.