Čeprav imajo v Šaleški dolini zadnje čase veliko strahov in dilem v zvezi z letnico zaprtja Premogovnika Velenje (PV), je mednarodna konferenca na to temo, ki so jo pripravili v Velenju, pokazala, da še zdaleč niso sami. Podobno kot Slovenija tudi druge države ne vedo, s čim bodo nadomestile električno energijo, ki jim jo ta čas še zagotavljajo termoelektrarne.
Ključna dejstva
Sklad za pravični prehod je vreden 17,5 milijarde evrov, od tega bo Sloveniji za dve premogovni regiji na voljo 235 milijonov. Projekte, ki bi jih financirali iz sklada, morajo prijaviti do junija 2022. Ravno toliko, 235 milijonov evrov, je pred leti dobilo Zasavje, a je denar poniknil v rovih, prestrukturiranja pa ni bilo. Končna letnica izstopa iz premoga bo na vladi določena oktobra, pol leta kasneje naj bi potrjevali še zakona o postopnem zapiranju in o prestrukturiranju.
Dr. Christian Rohe z ministrstva za gospodarstvo v Severnem Porenju - Vestfaliji je dejal, da se je pri njih z letnico izstopa iz premoga ukvarjala posebna komisija in odločila, da rabo premoga opustijo do leta 2035 oziroma najkasneje do leta 2038. Natančneje, če do leta 2035 ne bodo imeli dovolj alternativnih virov (v načrtih imajo tudi izkoriščanje energije morja), potem je 2038 skrajna letnica. Bistveno je, da je prehod postopen in da je njihov parlament že lani sprejel oba potrebna zakona (o postopnem zapiranju in o prestrukturiranju), na katera bomo v Sloveniji čakali vsaj še pol leta.
V Nemčiji 40 milijard evrov
Nemške dežele bodo v naslednjih letih imele na voljo 40 milijard evrov sredstev za prestrukturiranje; del jih zagotavljajo zvezne dežele, del pa zvezna vlada. Zgolj v Porenju (tam bodo prejeli največ) morajo zapreti tri rudnike lignita (skupna letna proizvodnja je 95 milijonov ton letno, PV letno izkoplje 3,5 milijona ton) in pet termoelektrarn. Med 2,5 milijona prebivalcev je 15 tisoč delovnih mest povezanih s proizvodnjo lignita, 50 tisoč pa z energetiko. Dodal je, da bo celotno prestrukturiranje trajalo še vsaj 20 let po zaprtju rudnikov oziroma vsaj do leta 2050. Nemci se ne sprenevedajo: konec ere premoga pomeni tudi višje cene električne energije, ki bo vplivala tudi na drugo, predvsem energetsko potratno industrijo.
A vseeno je treba pozitivno pristopiti k težavi, sporoča Sascha Solback, župan mesta Bedburg v osrčju Porenja. Mesto s 25 tisoč prebivalci in tri tisoč delovnimi mesti v rudniku je precej primerljivo z Velenjem. Dejal je, da so tudi sami opustitev premoga sprva videli kot grožnjo, zdaj to vidijo kot priložnost. Gradijo vetrne elektrarne, so celo delničarji teh gradenj, da mesto s tem nekaj zasluži. Gradijo novo naselje, ki se bo ogrevalo in hladilo iz vetrnega parka. Prednost zelene energije je, da lahko sobiva s stanovanjsko sosesko, dodaja.
Nekoliko več težav kot Slovenija ima Ukrajina. Njihova največja težava je, da večina ljudi živi na urbanih območjih, kjer je urejeno daljinsko ogrevanje, in v energetsko neučinkovitih zgradbah. Sami imajo pet premogovnih regij s skupno 55 premogovniki. Zaprtje rudnikov in termoelektrarn bo prizadelo okoli milijon ljudi, ocenjujejo. Zavedajo se, da bo težko, "a če ne začnemo, ne moremo priti na cilj", je poudaril Vasil Lozinski.
Mi zapiramo, Srbi odpirajo
Po besedah dr. Ane Sobczak iz Evropske komisije bo Evropa prvi kontinent, ki se bo rešil "umazane" energije. V sektorju ustvarjanja "čiste" energije bo ustvarjenih milijon novih delovnih mest, ukinjenih pa bo več kot 200 tisoč dosedanjih. Medtem pa ne le na Kitajskem, temveč celo v Srbiji raste čisto nova termoelektrarna, je opisala Sonja Risteska, ki je analizirala stanje na Zahodnem Balkanu. Če bo sedaj Evropa uvažala to energijo iz Srbije, nismo naredili nič. Zato je že podan predlog, da bi te termoelektrarne dodatno obdavčili - potem ne bo več poslovnih razlogov za odpiranje novih premogovnih enot, je dodala.
Cenejši in hitrejši od drugega bloka nuklearke bi bili obnovljivi viri
Risteska je dobro opisala tudi zanko, v katero se znamo zaplesti evropske države. Mnoge bodo namesto lignita sedaj začele uporabljati plin (taka je tudi ideja slovenskega ministrstva za infrastrukturo), ki pa se bo z zaprtjem rudnikov bistveno podražil. Obenem tudi plin sodi med fosilna goriva, zato se bo smel uporabljati le do leta 2030. Slovenija, je izpostavila, bo potrebovala okoli štiri milijarde evrov, da bo do leta 2033 nadomestila energijo iz lignita. Če bo nadomeščala s plinom, se bo znesek bližal štirim milijardam, če bo delež obnovljivih virov večji, bo ceneje. O vprašanju smiselnosti gradnje drugega bloka krške nuklearke pa je dejala, da močno dvomi, da nam bo do leta 2033 uspelo za blok pridobiti vsa dovoljenja in ga zgraditi. Cenejša pot se ji zdi vzpostavljanje obratov z obnovljivimi viri - te gradnje naj bi po ocenah za Slovenijo stale milijardo evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
