Monika Tominšek, Maša Matoša Žgank in Vita Posinek so arhitekte, ki namesto človeških hiš in pohištva želijo oblikovati pasja in mačja bivališča. Zanje snujejo ute, ležalnike, blazine, mačje praskalnike in stojala za posode s hrano.
"Ribe so v akvariju, hrčki v kletkah. Psi in mačke so hišni ljubljenčki, ki se najbolj prosto gibajo po stanovanju in so tretirani kot družinski člani," pove Monika Tominšek - in da se zanje niso odločile le zato, ker so tudi same lastnice psov. Čeprav je lažje snovati izdelke, ki so ti blizu in jih tudi sam potrebuješ in poznaš. Celjanki in Ljubljančanka so že dobile pobude, da bi oblikovale tudi kaj za zajce ali ptice. A pravijo, da morajo najprej dodelati prodajo izdelkov, ki jih že imajo.
S pomočjo mentorjev
S svojim podjetjem UtaUta so namreč šele dve leti del podjetniškega inkubatorja Savinjske regije, kjer svoje ideje razvijajo s pomočjo mentorjev, izkušenih podjetnikov. "Kar nekaj znanja in izkušenj je potrebnih za stabilno podjetje," pravi Maša Matoša Žgank ter izpostavi področji financ in prodaje, kjer so, ker so vse arhitektke, potrebovale več znanja. Ker delajo prve podjetniške korake, morajo sprejemati tudi kompromise. "Ves čas želimo razvijati nove izdelke, a tako ne bi nič prodale," prizna, da jih oblikovalska plat najbolj mika. Zato so med dizajnerskimi ambicijami in financami za izdelavo izbrale srednjo pot.
"Za zdaj smo se odločile za les, topel in živalim prijazen material, ter kovino, ki je elegantna in jo lahko dopolniš z blazinami," pojasni. Nazadnje so jima dodale še umetno krzno. "Na sejmu je bilo pravi hit med ljudmi, na fotografiranju pa so živali, sploh mačke, takoj legle tja," doda Tominškova. Za druge materiale bodo počakale na prototipe, pravijo. Jih pa zelo mikata za zdaj še predraga bioplastika in ukrivljeni les.
Zdrav način življenja
Pri uresničitvi zamisli so se dekleta obrnila na lokalne obrtnike in podjetnike. Prav zdaj denimo razvijajo linijo emajliranih posod za hrano za ljubljenčke. Kovinske posode hrani dajo priokus, zato se ljubitelji živali obračajo drugam. "Zdrava hrana in zdravo življenje sta v porastu tudi pri živalih. Njihovi lastniki, ki sledijo tem trendom, iščejo keramične ali emajlirane posode, ki se jim zdijo tudi bolj estetske," o izdelkih v nastajanju razlaga Monika Tominšek.
Ker so slovenski kupci pri takšnih trendih malo zaspani, se v podjetju ozirajo tudi čez mejo, predvsem v države srednje Evrope in Skandinavije. Ne želijo pa Slovenije povsem zapustiti. Njena majhnost je prednost za proizvajalca, saj na malem območju najde različne obrtnike. Glede prodaje pa je slovenski trg bolj neizprosen. "Smo majhni, precej zahtevni in takoj je vse predrago. Ni splošne kulture lepih stvari. Je pa trg naš," razmišlja Tominškova.
Kar je za nemški trg prepoceni, je za našega pogosto predrago
Brez idej za vsako ceno
Čeprav imajo mlade podjetnice že nabor izdelkov, poudarjajo, da oblikujejo pohištvo. Zato je ključno sodelovanje s stranko, ki želi izdelek malo spremeniti ali dopolniti, da bo lahko kar se da lepo vpleten v dnevno sobo.
"Izhajamo iz arhitekture, kjer je ideja tvoj avtorski izraz. A hkrati ne delaš zase, ampak za naročnike. To pomeni, da mora biti uporabnik s končnim izdelkom zadovoljen. Ne zdi se nam smiselno, da bi na vsak način vztrajale pri neki ideji," pojasnjuje Monika Tominšek. Zato ne želijo serijske proizvodnje. Zagotovo pa je med njihovimi cilji razviti nove izdelke ter se čim prej zaposliti v svojem podjetju, kar jim kljub sofinanciranju še ni uspelo. Zato vse ob UtaUti za zdaj ostajajo v svojih prvotnih poklicih. "Predvsem pa želimo, da se naši izdelki ljudem zdijo izvirni, estetski in uporabni," zaključuje Maša Matoša Žgank.
