Rozmari Petek
Ena največkrat izrečenih želja na tej in drugi strani mejne reke Sotle je bila, kako spet imeti jezero. Predvsem župana Podčetrtka in Rogaške Slatine sta o tem že dlje časa sanjala. Vztrajnost je naposled le obrodila sadove. Pred skoraj štirimi leti sta prepričala državo, pravzaprav državi (tudi sosednjo Hrvaško), da pristopita. Pred ponovno ojezeritvijo jezera je bilo namreč treba obnoviti in nadgraditi pregrado, česar sami občini nista mogli. Pred dnevi so tako stekla prva gradbena dela na slovenski strani, ki jih izvaja žalski Nivo eko, predvidoma sredi pomladi bo začel delati tudi hrvaški izvajalec. In če jim bo sreča naklonjena, bo pregrada do septembra letos dokončana.
Obisk ministrov in navdušena župana
Glavna partnerja v projektu, ki je vreden okoli dva milijona evrov in ga sofinancira Evropska unija, sta Direkcija Republike Slovenije za vodo in Hrvatske vode. Modernizacija in nadgradnja pregrade Vonarje bo sicer v prvi vrsti izboljšala poplavno varnost Podčetrtka in okoliških krajev, zato si je v tem tednu dela skupaj z domačinom, gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom ogledal tudi okoljski minister Jure Leben. Ob tem je poudaril, da sta urejanje vodotokov in poplavna varnost ena od prioritet, ki so si jih zadali na ministrstvu, Počivalšek pa je dodal, da je po vseh teh "silnih obiskih", ki so jih v preteklosti na tem področju že naredili, prvič priča temu, da se je na pregradi nekaj le začelo delati. "Današnji obisk je zagotovilo, da se bodo dela na reki Sotli nadaljevala. Za našo občino je to izrednega pomena, ker imamo kar nekaj težav s poplavami. S tem ko bo narejena protipoplavna zaščita, pa verjamem, da bomo leta 2020 ali 2021 že lahko skočili v vodo tu na Vonarju," je dodal župan Podčetrtka Peter Misja.
Navdušenje Misje in tudi župana Rogaške Slatine Branka Kidriča nad Vonarskim jezerom, ki so ga sicer že leta 1988 zaradi neustrezne kakovosti vode (v jezero so zaradi pomanjkanja čistilnih naprav pritekale tudi fekalije) izsušili, je nepopisno. Oba si obetata, da bosta s tem še povečala turistično atraktivnost že sedaj zelo turistično prepoznavnih občin. Minister Počivalšek je šel v tem delu še dlje: "Verjamem, da bomo dosegli točko, da se bo jezero spet ojezerilo, revitaliziralo, da še v večji meri omogočimo razvoj turizma v Podčetrtku in Rogaški Slatini in s tem ustvarimo pogoje za eno najmočnejših, če ne najmočnejšo slovensko turistično destinacijo."
Veliki načrti in denar
Dokončana pregrada je torej le prvi pogoj, potreben za ponovno zajezitev sedaj močno zaraščenega jezera in posledično za razvoj turizma. Projekti, kako naj bi bilo urejeno Vonarsko jezero videti, so stari že vsaj štiri leta. Takrat so ocenili, da bi projekt skupaj z ureditvijo pregrade stal 12,5 milijona evrov. Pri ureditvi turistične in športno-rekreacijske ponudbe si nadejajo pomoči evropskih skladov, računajo tudi zasebne investitorje. Predvidevajo, da bi z jezerom v tem delu Slovenije ustvarili še več prenočitev, dobili bi nova delovna mesta in dali možnost za dodatne prihodke sodelujočim občinam in domačinom. Tako bi regija postala res vodilna v segmentu turizma, saj naj bi ustvarili več kot 700 tisoč prenočitev letno.
Sosednji župan Branko Kidrič sicer nekoliko dvomi, ali bodo po postavitvi pregrade dela res stekla tako zelo hitro, kot pričakuje župan Misja. Kot pojasnjuje, je trenutno šele odprt razpis za izvajalca izdelave študij, s katerimi se bo ugotovilo, kaj vse je še treba narediti, preden bodo okoli 104 hektarjev veliko ozemlje, ki je trenutno še zaraščeno, ponovno napolnili z vodo. "Šele po tem bo znano, do kod bo lahko segla voda, in šele na tej podlagi bodo lahko stekli postopki, s katerimi bo treba določenim zemljiščem spremeniti namembnost," dodaja Kidrič.
Turistična meka, ki bo obenem prikaz, kako iz onesnaženega jezera narediti turistični biser, je tako najverjetneje oddaljena še kar nekaj let.
