Kratko direktorovanje v Termoelektrarni Šoštanj je sedanjega velenjskega župana Petra Dermola že stalo kar nekaj živcev in obiskov celjskega sodišča. Čeprav je elektrarno vodil le do maja 2013 do novembra 2014, ko je od HSE prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se za svoja (ne)dejanja mora še danes zagovarjati na sodišču.
"Kupljen" sindikalist
TEŠ oziroma njihov lastnik, Holding Slovenske elektrarne (HSE), namreč Dermola toži, naj družbi povrne 76 tisoč evrov. Vendar tu ne gre za sredstva, ki bi si jih Dermol kot direktor morda izplačeval sebi, temveč za plačo in druge bonitete, ki jih je TEŠ izplačeval Branku Sevčnikarju. Ta je namreč takrat postal prvi sindikalist podjetja, hkrati je veliko časa prebil tudi na sedežu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), kjer je danes prvi mož. V obdobju Dermolovega direktorovanja so Sevčnikarju neupravičeno za več kot dvakratnik povečali plačo, mu zagotovili službeni avto in mu izplačevali celo kilometrino, da se je vozil na sedež SDE.
Sevčnikar ni bil prvi dobro plačan sindikalist
Dermol, ki je sodbo na prvi stopnji izgubil in se nanjo pritožil, se zagovarja, da sam s to pogodbo ni imel nič opraviti, čeravno jo je na koncu kot direktor TEŠ tudi podpisal, temveč da so napake delali sodelavci. Zato je sodišče v ponovni obravnavi zaslišalo dve priči: Mirana Lebna, nekdanjega vodjo sektorja za splošne zadeve, pod katerega so sodile tudi kadrovske zadeve, ter takratno vodjo kadrovske službe Ireno Kurnik. Nobeden od njih ni več zaposlen v TEŠ. Leben je dejal, da je pogodbo za Sevčnikarja pripravljala kadrovska služba, ki je tudi odgovorna za takšne stvari. Sam kot inženir takšnih znanj niti nima, je poudaril. Na prvem zaslišanju se je spomnil, da je Sevčnikar k njemu prišel s prošnjo, da se mu uredi pogodba o zaposlitvi, zdaj se tega niti ne spomni več, je dejal. Ve pa, da je Sevčnikarja poslal v kadrovsko službo, kjer so pogodbo pripravili, sam pa je nato pogodbo le parafiral, preden jo je podpisal tudi direktor Dermol.
Dermol se zagovarja, da sam s pogodbo ni imel nič opraviti
Irena Kurnik se je natančneje spomnila, kakšna navodila je ob tem prejela. Opisala je, da ji je navodila za sestavo pogodbe dal Leben in ji ob tem naročil, naj sestavi enako pogodbo, kot jo je imel prejšnji sindikalist Franc Doler (ta je takrat postal prvi mož SDE). Kot je dodala, je svojega nadrejenega Lebna opozorila, da je že Dolerjeva pogodba bila zelo problematična, a je vztrajal, da mora biti enaka. Na vprašanje, zakaj je bila problematična, je pojasnila, da je že plača v tej "netipizirani pogodbi" bila postavljena "mimo vseh pravil", drugih podrobnosti se ni spomnila.
Že drugi primer Dermol-TEŠ
Po zaslišanjih obeh prič se je sodnica odločila, da je zadeva zdaj, v drugo, zrela za presojo. Svojo odločitev bo poslala v pisni obliki. Sicer pa to ni edina sodba v primeru TEŠ in Dermol. Sprva je Dermol HSE oziroma TEŠ tožil sam, in sicer zaradi izredne odpovedi o zaposlitvi, a je leta 2015 to tožbo izgubil. HSE mu je namreč očital hujšo kršitev delovnih obveznosti, storjenih naklepoma ali iz hude malomarnosti. Sklenil je namreč več pogodb o posredovanju delavcev (uradno je šlo za pogodbe o vzdrževanju merilnih, signalnih in upravljavskih sistemov, na transportu premoga ter toplotni postaji), pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila je naročil 1,3 milijonov litrov kurilnega olja (kar sicer zadošča za triletno poslovanje, a so ga potrebovali za zagonski preizkus kotla bloka 6), in brez soglasja lastnika kupil potrebni transformator za blok 5.
Dermol se je takrat branil, da so pogodbe o posredovanju delavcev bile sklenjene več kot pol leta pred odpovedjo njegovega delovnega razmerja, zato ne morejo služiti kot osnova za izredno odpoved (takšna odpoved mora slediti najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga za odpoved). Temu argumentu je sodišče pritrdilo. S preostalimi očitki na račun Dermolovega nevestnega dela pa se je strinjalo in razsodilo v prid Dermolovim nekdanjim delodajalcem. Dermol je namreč pojasnjeval, da se je z nabavo kurilnega olja mudilo, sicer bi lahko od izvajalca bloka 6 prejeli kazen. Sodišče pa je razsodilo, da časovna stiska in nujnost nista upravičen razlog za ravnanje v nasprotju s predpisi, še zlasti ne v situaciji, ko se je dlje časa vedelo, kdaj bo izvajalec del olje potreboval za preizkusno delovanje. Kot hudo malomarno pa so označili tudi dejstvo, da pred nabavo okoli tri milijone evrov vrednega transformatorja ni poiskal soglasja pri lastniku TEŠ.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
