Brezdomci, ki gostijo vrhunske umetnike

Pred desetimi leti je peščica entuziastov pod vodstvom znanega celjskega glasbenika Gregorja Deleje uresničila dolgo časa tlečo idejo – postaviti kulturo v Celju na še nekoliko višjo raven. Ustanovili so Hišo kulture Celje (HKC) z željo, da dajo več priložnosti glasbenikom in drugim umetnikom, ki so bili bodisi rojeni v Celju in so sedaj v tujini uveljavljena imena, bodisi umetnikom, ki jim je Celje postalo drugi dom, oziroma umetnikom, ki (pre)večkrat Celje spregledajo. "Cilj ustanovitve je ves čas večinoma bila tudi lastna produkcija, predvsem dela, v katerih se gledališče sreča z glasbo, to najbolje obvladamo," dodaja eden od soustanoviteljev HKC in programski sodelavec Matija Kovač.

Njihova predstava na Linhartovem tekmovanju

​Trenutno so "žive" še štiri njihove produkcije. Poleg najbolj znanega muzikala Veronika Deseniška še monodrama Patricka Süskinda Kontrabas, v kateri nastopa celjski kontrabasist in po novem tudi direktor HKC Miha Firšt, glasbena predstava Zgodba o vojaku, ki so jo na oder postavili lani, in avtorski projekt Kaj bi, Che bi Nuše Komplet Peperko. Slednja predstava je uspešno predrla vse kroge za Linhartovo tekmovanje, opisuje Kovač. "Upamo, da bo, čeprav ni ravno tipična predstava ljubiteljskih gledališč, dobro sprejeta na tekmovanju."
V tem letu so si zadali, da bodo na oder postavili dve novi predstavi. "Prva, z naslovom Komedija o artu, z glasbo nima kaj dosti, razen da jo izvaja glasbenik Miha Firšt, saj gre bolj za performans, nekakšen enciklopedičen pregled umetnosti, pri čemer lahko računamo na pretresljiva spoznanja avtorja in veliko smeha. Druga je glasbena pripoved Sivček in jaz španskega Nobelovega nagrajenca Juana Ramóna Jiméneza, ki jo je za solo kitaro uglasbil Mario Castelnuovo-Tedesco. Svetovno znano delo bosta izvedla celjska umetnika, ki sicer živita zelo daleč stran, eden v Celju, drugi v Švici. In to profesor na züriškem konservatoriju in eden najuspešnejših slovenskih koncertnih kitaristov Aljaž Cvirn in prvak celjskega gledališča, igralec Renato Jenček," je še opisal Kovač.

Veliki glasbeni svet mladega Leona Firšta

HKC, ki je skozi leta profilirala tri abonmaje – glasbenega, gledališkega ter Glasbene sobotnice, ki so namenjene najmlajšim –, v letošnji sezoni napoveduje še kar nekaj vrhunskih koncertov in predstav. "Letošnja rdeča nit bo 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna; njegova dela bomo srečali v treh glasbenih večerih," je izpostavil programski vodja za področje glasbe Simon Dvoršak. Prvi večer od osmih je sicer že za njimi. V njem je svoj glasbeni svet predstavil mladi celjski skladatelj Leon Firšt, avtor muzikala Veronika Deseniška. A njegov opus zajema veliko več, od jazz glasbe do glasbe za film, operet, skladb za komorne in simfonične sestave … Lani ob stoletnici Narodne galerije v Ljubljani je zanje uglasbil nekaj najbolj znanih likovnih del, kot so Kvartopirci, Salomonova sodba in druge, letos pa je orkestru Akademije za glasbo ob 100-letnici Univerze v Ljubljani napisal cantato.

Celjsko gledališče žal zanje zaprto

Tudi gledališki abonma bo postregel z nekaterimi vrhunskimi predstavami. Žal pa prav slednji najbolj pogrešajo primeren prostor za izvedbo. "Navezujemo stike s producenti širom Slovenije, imamo pa težavo, kje gostovati, ker v Celju gledališke dvorane, ki bi omogočala napredne produkcije, ni," opisuje programska vodja glasbenih sobotnic in gledališča Nuša Komplet Peperko. Tako bodo s tremi predstavami znova gostovali v Plesnem forumu Celje, kjer jih vedno toplo sprejmejo, eno predstavo bodo imeli celo v Likovnem salonu Celje in Mladinskem centru Celje, "celjsko gledališče pa ostaja še neosvojena trdnjava. Nismo še našli skupnega jezika, a gotovo ga bomo, saj delamo iste stvari in vzgajamo isto publiko," je prepričana Komplet Peperkova. Gledališki abonma letos začnejo prav s predstavo, ki jo je kot magistersko nalogo pripravil Urban Kuntarič, igralec v celjskem gledališču, odigrali pa jo bodo v Plesnem forumu Celje.

Kulturni brezdomci

A čeprav so posamezni ljubitelji kulture, združeni pod HKC, v desetih letih so pripravili 400 različnih kulturnih dogodkov, našteli 50 tisoč obiskovalcev, še vedno svoje dejavnosti ne morejo spraviti pod eno streho. Vseh deset let so tako Hiša brez hiše. "Želeli bi si, ne le mi, boljše pogoje za ustvarjanje, stalnejši prostor, konec koncev skladišče za tehniko. Ta cilj bomo še naprej zasledovali. Imamo idejo, kje bi lahko našli svoj dom, a pogovori z lastniki so še odprti," je pojasnil Kovač. A ne glede na to HKC s polno paro deluje naprej. Njihov projekt Ambasador kulture, ki ga sicer izvajajo s partnerji, bo na leto imel več kot tisoč sodelujočih učencev in srednješolcev, ki bodo imeli brezplačen vstop na kulturne dogodke. Pripravljajo se tudi že na festival Celjski grad. Veselijo se tudi dejstva, da se jim na račun otroških predstav, ki jih sicer izvajajo v okviru glasbenih sobotnic, veča število gostujočih predstav po šolah, je poudaril direktor HKC Miha Firšt. Ponosni so tudi na svoj komorni ansambel, ki je v bolj stalni sestavi začel delovati lani, letos pa odhaja na prvo gostovanje. "Smo pa ob desetletnici prenovili tudi grafično podobo, ker želimo ugajati tudi očem, ne le ušesom. Začeli smo tudi spletno prodajo vstopnic," je dodal Firšt. Vpis abonmajev za tri različne cikle je na voljo še do konca meseca.