Rozmari Petek
Končno je tudi Celje dobilo strateški dokument, ki bo osnova razvoja in trženja turizma do leta 2023. Gre nasploh za prvo strategijo na področju turizma v Celju, čeprav ima mesto veliko za pokazati, celjski Stari grad pa uvrščajo celo med sedem ikon slovenskega turizma. Spisala ga je agencija Nea Culpa, ki je za Zavod Celeia Celje lani poleti pripravila opazno akcijo s sloganom Pridi špilat grofe v Celje. Mnogi sicer slogana že takrat niso povsem razumeli. "Mar to pomeni, da mi bodo dali oklep in sulico v roke ali kako," se je med drugim na zadnji občinski seji spraševal tudi svetnik Marjan Ferjanc, ki je sicer tako kot mnogi pozdravil strategijo. Avtorica slogana Neja Petek je, tako kot lani, znova pojasnila, da besed iz slogana ne gre vzeti v dobesednem pomenu, temveč da se bodo v Celju in s ponudbo, ki jo ta daje, počutili kot grofje. Malo pa se bodo, tudi s pomočjo VR-tehnik, resda lahko tudi igrali.
Pričakovali so "več Rima"
Kakorkoli, z grofovskimi doživetji bodo sedaj v Celju nagovarjali turiste. Tej rdeči niti naj bi se prilagodili vsi deležniki v turizmu, od gostincev z "grofovskimi jedmi" do ponudnikov sejemskega in seminarskega turizma, ki naj bi tržili "grofovske sestanke in srečanja".
Tudi himna vezana na dinastijo Celjskih
Na zadnji občinski seji v Celju je svetnik Matevž Vuga podal predlog, da bi končno tudi Celje dobilo svojo himno. Idealna za to se mu zdi zaključna skladba iz muzikala Veronika Deseniška, ki je ravno prav spevna, hitro zapomljiva in pompozno orkestrirana, "besedilo pa prebivalcem mesta pripisuje solidarnost, samostojnost in odločnost ter se besedno poigrava z značilnimi zvezdami iz celjskega grba. Pravzaprav ne govori zgolj o Celju nekoč in danes, temveč, še pomembneje, o Celju, kakršnega si želimo," je svoj predlog utemeljil Vuga. Besedilo za muzikal je napisal Janez Usenik, skladbe pa Celjan Leon Firšt, ki že pri 24 letih postaja eden najprodornejših slovenskih skladateljev, prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani in Kristalnega celjskega grba ter zmagovalec nekaterih največjih svetovnih skladateljskih tekmovanj.
Še Pokrajinski muzej pred freske postavil grofe
V strategiji, v kateri prevladujejo grofje s Starim gradom in še trenutno le idejnim visečim mostom tibetanskega stila, je svetnik Matija Kovač poleg dediščine rimske Celeie pogrešal tudi večjo vključenost Pokrajinskega muzeja Celje. "V naslednjih letih naj bi dokončali šest milijonov evrov vredno obnovo Knežjega dvorca, pa to v strategiji ni omenjeno. Gre za diskrepanco med že sprejetimi načrti," je opozoril Kovač in se strinjal s svetnikom Matevžem Vugo, ki je predlagal, naj se vsi pomisleki vključijo v strategijo, šele nato naj gre v sprejetje na mestnem svetu. Pri večini drugih tak predlog ni požel odobravanja, podžupanja Breda Arnšek pa je ob tem zmotno dodala, da so vsi predlogi, izrečeni na odborih, že zajeti v strategijo.
Strategija prinaša tudi kadrovski izziv
Svetniki so se ob sprejemanju strategije zavedli, da ta obenem prinaša tudi velik kadrovski izziv. "Samo število, koliko ljudi bo na novo sodelovalo pri projektu, ga vodilo in delalo, še ne pomeni nič. Pomembno je, kakšen bo ta kader, ker turizem smo ljudje. Sicer bo strategija obležala v predalu," je izpostavila svetnica Nataša Milohnoja. Da se je že doslej na tem področju v Celju premalo in preslabo delalo, so v anketi opozorili tudi tisti, ki so del zasebne celjske turistične ponudbe. Kot je zapisano v strategiji, so opozorili, da je premalo sodelovanja med ključnimi akterji turizma, da so nepovezani v celovito ponudbo, neusklajeni, vprašljiva pa naj bi bila tudi sama strokovnost. Na drugi strani javni sektor opozarja na neodzivnost zasebnega sektorja.
