V zgolj šestih mesecih letošnjega leta je Cinkarna Celje (CC) ustvarila 99,4 milijona evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček je 15,8 milijona, kar je kar 60 odstotkov več. Kako jim to uspe? Očitno gre korona, podobno kot še nekaterim panogam, tudi cinkarni glede prodaje precej na roko, saj so ljudje večji del svojega časa preživljali doma in več razmišljali o renovacijah po sistemu naredi sam, pravi predsednik uprave Aleš Skok. Povečalo se je tudi povpraševanje po izdelkih za gradbeništvo. "Velik vpliv na naše rezultate je imela nižja konkurenčnost azijskih ponudnikov, ki je v glavnem povezana z dobrim povpraševanjem na njihovem domačem trgu, pa tudi z veliko rastjo stroškov ladijskega prevoza, predvsem kontejnerskega. Ti stroški iz Azije v Evropo so narasli tudi do desetkrat, kar vpliva na višje končne prodajne cene."
Remonta ne morejo prestavljati
Ugodni trendi, ki bodo delničarjem gotovo tudi za letošnje leto prinesli visoke dividende (lani so prejeli 21 evrov na delnico, kar predstavlja devetodstotno donosnost oziroma trikrat višjo kot pri konkurentih), se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem četrtletju. V zadnjem kvartalu letošnjega leta pa bodo morali opraviti večji remont. "Hoteli smo ga opraviti že lani, vendar smo ga zaradi dobrega povpraševanja prelagali, zdaj pa zaradi tehničnih razlogov tega ne moremo več storiti," pravi Skok. Remont bo med drugim zajemal obnovo čistilnih naprav dimnih plinov, postavljenih pred 15 leti. Kot je že na spomladanski novinarski konferenci povedala tehnična direktorica in članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič, so bili izpadi filtrov sicer redki, v povprečju so nastali dvanajstkrat na leto. "Elektrofilter je treba občasno oprati. To traja kakih 20 minut in v tem času so emisije nekoliko višje. A še vedno takrat delujeta dva filtra. Mi želimo imeti še dodatno rezervo," je takrat dejala. 1,8 milijona evrov vredna rezerva v obliki četrtega filtra sedaj že stoji, prestala je tehnični pregled, čakajo le še na uporabno dovoljenje.
9
odstotkov donosa na delnico je trikrat več od povprečja v panogi
Je pa tehnična direktorica nekoliko podrobneje opisala, kako pri njih sploh poteka postopek pridobivanja njihovega paradnega konja - titanovega dioksida, ki ga je pred slabima dvema letoma Evropski parlament uvrstil na seznam snovi, za katere obstaja sum na rakotvornost. "Izhajamo iz temno sive antracitne barve rude in iz nje naredimo najbolj bel pigment na svetu. V tem kontekstu moramo to rudo najprej raztopiti; to naredimo z žveplovo kislino. Tako dobimo črno raztopino, ki jo s hidrolizo pretvorimo v belo suspenzijo, goščo. To potem odfiltriramo in damo v pečico - kalcinacijsko peč. Segrevamo preko 900 stopinj Celzija, da izženemo preostalo vodo, nekaj sledov žveplove kisline in da povzročimo kristalno transformacijo za tvorbo pigmenta. Pri tem nastajajo dimni plini - predvsem iz vodne pare, vsebujejo pa tudi nekaj delcev titanovega dioksida, ki jih zračni tok nosi s sabo iz peči, in sledove žveplove kisline, zato jih je treba očistiti. Pri nas to izvajamo v tristopenjski čistilni napravi. V prvi dimne pline operemo z odpadno žveplovo kislino, s tem jim odvzamemo nekaj toplote in odstranimo nekaj trdnih delcev. V drugi odstranimo trdne delce in delno pretvorimo žveplov dioksid v žveplov trioksid. Nato sledi še tretja čistilna naprava, kjer se na katalizatorju preostali žveplov dioksid pretvori v žveplov trioksid, ki je topen v žveplovi kislini, da gre v dimnik čim bolj očiščena vodna para. To vidite pri našem glavnem dimniku," je opisala. Ob tem je dodala, da so se za naložbo v četrti filter odločili predvsem zato, da bi zagotovili večjo zanesljivost obratovanja, povečali učinkovitost in omogočili vzdrževalne posege. "Brez dodatnega filtra bi to pomenilo povečano onesnaževanje, česar si ne želimo."
Nič več, kot nalaga država
Ne le za aktualno obremenitev okolja, tudi za stare okoljske grehe lokalni politiki večkrat krivijo največje podjetje v Celju in opozarjajo, da bi del dobička lahko namenili tudi za tovrstno sanacijo. Kako te ideje komentirajo v CC? "Trudimo se, da smo dober član lokalnega okolja, kar se odraža v številnih aktivnostih, ki jih peljemo skupaj. Smo sponzor številnih športnih klubov, kulturnih prireditev, sodelujemo s šolami. Diskusije z občino vedno potekajo, pogovarjamo se o novih možnih projektih, kako lahko sodelujemo, kar ocenjujem, da je na primerno visoki ravni. Je pa dejstvo, da imamo kar zahtevne deležnike, ki po eni strani pričakujejo nadpovprečno dividendo, po drugi zaposlene, ki imajo visoke povprečne plače (okoli 2300 evrov), po tretji skrbimo tudi za lokalno okolje. Vse to predstavlja določeno breme za podjetje, a menimo, da je ključnega pomena, da ohranjamo neko ravnotežje," je nekoliko splošno odgovoril Skok in dodal, da so njihovi izdatki za ekologijo na zelo visokem in primernem nivoju. Letno za okoljske naložbe v povprečju namenijo dva milijona evrov, samo vzdrževanje okoljskih naložb (skupaj z monitoringi in plačami zaposlenih na tem področju) pa jih letno stane okoli štiri milijone evrov. "Stara bremena so raznovrstna. Mi kot delniška družba lahko sodelujemo pri tistem delu, ki nam ga nalaga zakon," je konkretneje dodal.
Ta pa jim za nazaj prav ničesar ne nalaga. Pred leti, ko je raziskava podjetja Environ razkrila, da nova cinkarna praktično stoji na odpadkih stare, so samoiniciativno najeli nemško družbo SDM Smith, ki je pregledala okoljsko "vročo točko". A dlje od tega, čeravno so izsledke te študije javnosti predstavili že leta 2016, še niso prišli. Zakaj? Ker so medtem ugotovili, da remediacija dveh najbolj onesnaženih točk ne bo ravno zelo učinkovita, je pojasnila Nikolaja Podgoršek Selič. "Je pa nastala ideja, da bi postopek čiščenja verjetno lahko vključili v naš sistem odpadnih vod, tako da ta trenutek poteka kemijsko preverjanje, ali se z našim postopkom tretmaja da očistiti tudi te. Če da, potem bo potrebno soglasje s strani Arsa, sicer pa zakonodajalec ukrepov na tem področju zaradi starih bremen od nas ne zahteva, ker jih zakonsko ne more. Takšen je bil zadnji uradni odgovor."
Odprto ostaja še eno vprašanje - širitev CC v Celju. Prejšnja uprava se je sicer želela širiti v Srbiji, saj mesto za kaj takšnega ni ravno primerno, a lastniki ideje niso podprli. Je potemtakem ideja o širitvi doma še aktualna? "Je, so pa tu številne omejitve. Naši plani so, da pogledamo in vidimo, kaj od omejitev, ki jih imamo na različnih področjih, lahko v dogovoru z državo in lokalno skupnostjo odpravimo in česa ne in temu prilagodimo razvojne plane. Brez nadaljnjega razvoja si težko predstavljam ohranjanje konkurenčnosti in zadovoljevanje interesov vseh deležnikov," je dejal Skok.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
