Sindikat delavcev dejavnosti energetike SDE je skupaj s sindikatom SPESS Premogovnika Velenje financiral novo študijo, ki naj bi pokazala, kako nespametno bi bilo hiteti z zapiranjem Premogovnika Velenje (PV) in bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Pod njo se je ponovno podpisal dr. France Križanič, ki je leta 2017, ponovno po naročilu sindikata, predstavil študijo, kakšno katastrofo za slovenske odjemalce elektrike bi pomenilo zaprtje TEŠ in PV do leta 2030, o katerem se je takrat ob razpravi o energetskem konceptu Slovenije govorilo. Tokrat je sooblikovalec študije Zvone Košnjek iz podjetja ELEK.
Pripravljavca sta poudarila, da je Slovenija v primerjavi z drugimi velikimi porabniki premoga tako majhna, da nikakor ne bo vplivala na svetovne podnebne spremembe. "Izkop velenjskega premoga predstavlja pol promila svetovnega izkopa. Tudi če se PV zapre, bodo podnebni učinki zanemarljivi," je dejal Križanič. Košnjek se je osredotočil na pomen TEŠ v Sloveniji. "TEŠ je s skoraj tisoč megavati inštalirane moči (blok 5 in blok 6 z dvema plinskima turbinama) največja elektrarna v slovenskem sistemu. Je eden najpomembnejših virov energije v Sloveniji, ki se lahko v večini primerov prilagaja potrebam slovenskih gospodinjstev in industrije. Pomeni steber zanesljivosti in zadostnosti slovenske elektroenergetike. Njene vloge ne bo enostavno nadomestiti."
Kaj je prav in kaj narobe
Slišati je bilo še poudarke, da je Slovenija danes umeščena med tretjino držav, ki imajo najcenejšo električno energijo, in da bo prehod na plin ali karkoli drugega ceno električne energije le povišal; v Sloveniji bo zavladal stagflacijski šok, ki bo prinesel upad dodane vrednosti za 1,2 milijarde evrov, izvoz bo upadel za 600 milijonov evrov, javnofinančni prihodki za 400 milijonov evrov, izgubili bomo 26 tisoč delovnih mest, sta med drugim izpostavila. "Brez velikih elektroenergetskih objektov še nekaj desetletij ne bo šlo. Blok 6 mora nadomestiti drug konvencionalen vir. Obnovljivi viri imajo namreč ob prednosti tudi veliko slabosti. Sončna električna energija je še zmeraj dražja kot iz TEŠ, če upoštevamo, da jo moramo shraniti, ker je poraba neusklajena s proizvodnjo," je izpostavil Košnjek. Dotaknila sta se cene emisijskih kuponov. A bolj z vidika, koliko denarja se iz tega naslova nabere v podnebnem skladu. Če bi blok 6 obratoval do leta 2050, bi se v sklad natekle tri milijarde evrov, ki bi se vrnile nazaj. V tem kontekstu je 235 milijonov evrov denarja, ki se obeta iz naslova pravičnega prehoda, zanemarljivo, so sklepali poslušalci.
A ne vsi. "Z globalnimi podatki se strinjam, nekaj stvari pa je bilo zaradi specifičnega cilja povedanih napačno," je študijo komentiral direktor Elesa Aleksander Mervar. "Moramo se zavedati, Slovenija je članica EU. Primerjava s podatki Indije, Kitajske nam nič ne pomaga." Negiral je tudi podatek o TEŠ kot največji enoti. "Res je, da ima inštaliranih preko tisoč megavatov kapacitet, vendar se moramo zavedati, da za teh tisoč nikakor ni na razpolago dovolj lignita." Opozoril je še, da se težav zaradi podražitev emisijskih kuponov študija sploh ni dotaknila. V šestem noveliranem investicijskem programu za blok 6 je bilo ocenjeno, da bo danes znesek emisijskih kuponov znašal osem evrov, pa dejansko znaša 42 evrov. "Torej so zgrešili za 420 odstotkov. Pri ceni elektrike tudi, saj so ocenili, da bo ta 81 evrov, pa je približno 60 evrov."
Sto in sto študij
Ob tem je opomnil na svojo študijo ocene investicije v blok 6 iz leta 2009. V njej je opozoril, da je naložba v 600-megavatni blok napačna izbira zaradi nezadostnih eksploatacijskih zalog lignita kot tudi problematičnosti tako velike enote v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Takrat je predlagal zamenjavo za 400-megavatni blok, četudi bi pri tem zapadlo 24 milijonov evrov rezervacij. Takšna naložba bi bila pol cenejša, HSE bi jo lahko sam financiral pa še vsaj na robu rentabilnosti bi bila. "Na mojo srečo in žalost ostalih sem imel prav. Zato sedaj prosim, ne razmišljajte o neki veliki plinski koglomeraciji na območju TEŠ. Ne izplača se. Ima le pol manj stroškov z izpusti ogljikovega dioksida, o stroškovni ceni pa bom raje tiho. Se pa strinjam, da se na lokaciji TEŠ zgradi do 140 megavatov kogeneracije za potrebe ogrevanja doline in da se lokacija uporabi za strateške rezerve. Avtorje študije bi vprašal le nekaj: če bi TEŠ moral s 1. januarjem prihodnje leto kupovati emisijske kupone po cenah, ki trenutno veljajo na trgu, bi ustvaril med 140 in 150 milijoni evrov izgube. Kdo jo bo kril? HSE je po moji oceni ne more."
"Sto in sto študij, ki nam bodo povedale takšno ali drugačno resnico? Mislim, da to ni prav. Pomembno je, da skupaj poskrbimo, da se bo v Šaleški dolini gospodarstvo prestrukturiralo," je komentiral državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. "Izhod iz premoga je neizbežen. Mislim, da je zanesljiva oskrba z električno energijo lahko bolj ogrožena v primeru nepričakovanega in nenadzorovanega zaprtja TEŠ." Strinjal se je, da bodo izgube TEŠ v prihodnje velike. "Težko si predstavljam, pred kakšno težko domačo nalogo je poslovodstvo HSE, prav tako PV in TEŠ." Omenil je, da je med prisotnimi nekaj tistih, ki so sodelovali pri investicijskem programu za blok 6. "To je pač njihovo breme. Tu se bom ustavil."
Iz razprave, ki so jo organizirale Finance, je bilo razbrati še, da je bila letnica 2033 izbrana politično in da je vendarle še stvar debate. A določitev letnice je nujna. Tudi z vidika prihodnjega organiziranja PV, je bilo večkrat slišati. A zakaj potem ne bi izbrali najbolj oddaljene, vztraja sindikat.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
