Po pristanku si bosta nekaj dni vzeli za pripravo na pot, ki jo bosta začeli v kraju Ushuaia na jugu Argentine. "Načeloma gredo vsi od severa Amerike proti jugu, ker mislijo, da bodo tako hitrejši, da so vetrovi boljši. Ker Ushuaii pravijo tudi Ognjena zemlja in konec sveta, lahko rečejo, da gredo na konec sveta," pravi Anja Antolič. "Midve pa greva iskat začetek sveta," se nasmehne Barbara Marčič. Za to pot sta se dekleti iz okolice Šmarja pri Jelšah in Rač odločili, ker sta študirali španščino in jima je Latinska Amerika bližje po jeziku, kulturi in cenah. Pa tudi, ker Aljaska s svojim vremenom ni naklonjena kolesarjem. Tam bi morali pot začeti poleti.
Trideset kilogramov opreme in vode
V Argentini ju bo pričakala zgodnja pomlad, kar pomeni, da bosta podnevi kolesarili pri približno sedmih stopinjah Celzija in ponoči taborili pri dveh ali treh stopinjah. Zaradi dokaj nizkih temperatur je daljše taborjenje lahko oteženo. Če bi želeli recimo oblačila oprati v reki, bi jih težko posušili. Zato ne izključujeta občasne prenočitve v hostlu ali pri katerem od tamkajšnjih kolesarjev. "Obstaja aplikacija za kolesarje Warmshowers. Kolesarji, ki vedo, v kakšni situaciji si, ti odprejo vrata in ponudijo prenočišče," pojasni Anja.
Na kolesu želita uživati
Kolesa ne bi zamenjali za drugo prevozno sredstvo. Takšno potovanje je poceni in s kolesom prideš do krajev, ki bi jih sicer verjetno zgrešil. Na poti se bosta izognili večjim mestom, saj vstopi vanje in izstopi iz njih zaradi številnih vpadnic trajajo več ur, promet za kolesarje v mestih je nevarnejši, pa tudi sicer sta na kolesu, kjer imata na kupu vse svoje imetje, precej lahki tarči mestnih žeparjev. Zaradi varnosti se bosta izognili tudi glavnim turističnim znamenitostim. Pa tudi sicer ju vleče na manj obljudene kotičke. "Obstaja cesta Ruta 40, ki preide v zelo popularno Panamericano, ampak je prometno katastrofalna. Raje bova šli po ovinkih. Ne moreš uživati, če te ves čas prehitevajo avtomobili in se treseš na kolesu," pravi Anja.
Želita si predvsem izkusiti svobodo, ki jima jo omogočata raziskovanje sveta s kolesom in šotorjenje. "Bližje si ljudem, naravi in sebi, odvisen si samo od sebe ter znaš ceniti vodo in tuš. Najlepše pa je zjutraj odpreti šotor in se zbuditi čisto drugje. Tako res spoznaš svoje meje in vidiš, da jih lahko presežeš," brez pomisleka odgovori Barbara.
Dve leti priprav
Čeprav bosta potovali skromno, sta enoletno potovanje načrtovali dve leti. Da sta privarčevali denar, sta delali v proizvodnji in na kolesih po Ljubljani dostavljali hrano. Zavedata se, da pot ne bo preprosta. Najbolj ju zaradi velike višinske razlike skrbijo Andi in vetrovi, ki so predvsem v Patagoniji lahko zelo močni. "Na kolesu navadno nimaš sreče, da bi imel veter v hrbet. Ko si še tako obtežen, se lahko premikaš celo samo s hitrostjo pet kilometrov na uro," pojasni Anja. Na potovanje odhajata dobro pripravljeni. Pozanimali sta se o posameznih državah ter se opremili s spletnimi zemljevidi in kartami na papirju. Okvare koles ju ne skrbijo preveč - nekaj znata popraviti sami, če bo potrebno večje popravilo, bosta poiskali pomoč. To bo lažje predvsem, ker obe tekoče govorita špansko. Tudi zato ne bosta potovali čez portugalsko govorečo Brazilijo. Prekolesarili bosta Argentino, Čile, Bolivijo, Peru, Ekvador, Kolumbijo, Gvatemalo, Panamo, Honduras, Nikaragvo in pot zaključili v Mehiki. Kje točno, še ne vesta. Pravita, da tam, od koder bodo letalske vozovnice za vrnitev domov najcenejše.
Nimata prestrogo začrtanega urnika. Če jima bo kje všeč, se bosta ustavili za več dni. Če bo treba, bosta kje nekaj časa delali. Pot želita predvsem doživeti in morda odkriti kaj novega o sebi. "Želim si, da bi bila po tej poti še bolj odprta. In spoznati nove prijatelje, ki jih lahko še kdaj obiščeš ali povabiš v Slovenijo," se izkušnje veseli Anja. Barbara ji prikima. "Upam, da bom zrasla kot človek. Ko izboljšuješ sebe, izboljšuješ tudi svojo okolico. Mislim, da se bo kar težko vrniti v neko realno življenje s službo in krediti," se zamisli. Ampak do tja ju loči še tisoče kilometrov iskanja začetka sveta.
