Divja Slovenija, novi dokumentarni film o naravi

23.08.2021 18:16
Komu vse so slovenski gozdovi, morja, reke in celo cerkveni zvoniki dom, kakšne so njihove zgodbe. Premiera že maja napovedanega filma Mateja Vraniča bo 28. avgusta
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Snemanje soške postrvi v naravnem okolju Foto: Divja Slovenija
Divja Slovenija

Konec maja so izdali dveminutni trailer in s tem napovedali celovečerni film, ki prikazuje pestrost živalskih vrst v Sloveniji. Imeli so nekaj intervjujev in malo razkrili vsebino, ki čez nekaj dni prihaja na velika platna, ter s tem stopnjevali zanimanje za novi slovenski dokumentarec, ki se lahko - čeprav je bil narejen s precej bolj skromnimi sredstvi in z veliko prostovoljstva vseh snemalcev - postavi ob bok najboljšim dokumentarnim filmom.

Pod njega se je znova podpisal Matej Vranič, le da tokrat celotnega filma ni snemal sam, temveč je k sodelovanju povabil ugledne slovenske fotografe. Nekateri med njimi, kot sta Miran Krapež in Jure Novak, sta si za potrebe snemanja filma iz svojih prihrankov kupila dodatno opremo. Obenem sta morala zgolj v nekaj mesecih usvojiti tehniko snemanja, ki se jo sicer učiš leta. Požrtvovalnost, ki jo je redkokje najti, poudari Vranič.

Biotska pestrost skrivnih lokacij

Kaj točno bomo v filmu videli, avtorji še ne razkrivajo, saj ne želijo pokvariti presenečenja. "V filmu bo videti več kot 50 živalskih vrst, 39 smo jih predstavili v zgodbah," ohlapno pravi Vranič. Scenarij je napisal Marjan Žiberna. Da se ga živali niso hotele držati, pa je že jasno. Zato je v primerjavi z drugimi filmi potrebnih veliko več prizorov, veliko več ponovitev (če sploh uspejo) in predvsem na tisoče različnih kadrov, da je natančni režiser Vranič zadovoljen.

Matej Vranič pri snemanju prebujanja pomladi v gozdu Foto: Divja Slovenija
Divja Slovenija

"Nekoliko manj zahteven (terjal je nekoliko manj ponovitev) sem bil le do Boruta Furlana, ki se je s kamero potapljal v Jadranskem morju, saj si pod vodo precej omejen. Tam ne moreš čakati ure in ure na želeni kader. Enako velja za jame. V njih je proteusa snemal Ciril Mlinar Cic. Ko se v jamah ugasne luč, je trda tema. Sam si ne znam predstavljati, kaj bi v tem primeru naredil. Predvsem pa moraš prej iti kilometre daleč v jamo, da sploh prideš do živali. Vso opremo moraš znositi v jamo, šele potem se začneš potapljati in se pomikaš še od 300 do 400 metrov po reki. Zelo zahtevno," opisuje Vranič.

Predvsem pa avtorji ne razkrijejo lokacij, kjer so snemali. "Nekatere živalske vrste so že sedaj ogrožene, nimajo mirnega življenjskega okolja, ker jih motijo amaterski fotografi, instagramarji, ki so zaradi dobrega posnetka pripravljeni narediti vse in jim je malo mar za živali. Lokacij ne izdajamo, da živalim pustimo vsaj še malo miru. Čeprav bodo nekaj stvari prepoznali, vsaj širšo lokacijo," pripoveduje.

Predvsem se bodo nekateri gledalci spomnili, da so nekje te čudne, zamaskirane može že videli. "V Prekmurju je vas, ki ima na začetku gostilno. Tam blizu je bil lisičji brlog. Midva sva parkirala na rob pločnika in več noči sedela v avtu in čakala, kdaj bodo ven prišle lisice. A prej kot te so prišli policisti," pripoveduje Jure Novak. "Domačinom se je seveda moralo zdeti sumljivo, da midva tam ponoči čepiva vsa zamaskirana. Sploh ker se tam vsi med sabo poznajo. Ko sva končala snemanje, sva jim šla povedat, kaj sva počela. Potem jim je bilo zanimivo," je dodal Vranič.

Pri drugi luknji ven je ušla

S snemanjem lisice pa je povezana še ena zanimiva zgodba. "Izvedela sva, da imajo v tistem kanalu lisice mladiče, zato sva več noči čakala pri izhodu. Po kakih štirih dneh pa se le spomnim, da ima lisičji brlog dve luknji. Oba sva torej to vedela, a se nama ni posvetilo. Končno sem le šel pogledat, če je še kakšna druga luknja. In seveda, mladiči so hodili ven pri drugi luknji in se veselo igrali. Tako sva tam štiri dni brez zveze visela. Zadnji dan sva posnela odlične kadre (mimogrede, zgodba o lisicah je ena od bolj čustvenih v filmu). In še dobro, da nama je v enem večeru vse uspelo, ker naslednje jutro so travnik pokosili, in če bi morala ponoviti kak kader, ga ne bi mogla, ker bi v filmu vsi opazili, da je enkrat bila trava, drugič ne. Pač, naše delo na terenu je zelo pestro. In praviloma nikoli ne gre po planih," se nasmeje Matej.

Film Divja Slovenija obljublja nepozabne živalske zgodbe. Foto: Miran KRAPEŽ
Miran Krapez

Kako vedo, kje bodo našli določene živali? "Veliko ljudi moraš poznati," pravi Matej. "Jaz sem se spomnil, da so starši, ko sem bil še otrok, hodili po vino k domačinu, kjer sem na dvorišču videl smrdokavro. Pa sem jih poklical, če jih še kje opazijo," doda Jure, ki je prvič naredil izjemne posnetke parjenja smrdokavre. "Pri tem filmu so nam ogromno pomagali lovci. Ti vedo vse, ker so vsak dan na terenu. Od njih dobiš najbolj natančne podatke. Tudi za te lisice, ki so bile blizu gostilne, so nam oni povedali. Veliko nam pomagajo tudi biologi," doda Vranič.

Lisice niso edine, ki so jih pravzaprav posneli v urbanem okolju. Tudi netopirje je Matej snemal v cerkvenem zvoniku. In to prav lani spomladi, ko je bil covid-19 na prvem pohodu in so ga strahoma povezovali prav z netopirji. "Letali so mi okoli glave in se me dotikali. A sem to odmislil. Ker živali, če jih ti ne vznemiriš, tudi one tebe ne bodo. Točno tako je bilo. Navadili so se me, da sem potem lahko kaj naredil. Pri filmih je to zelo pomembno, saj kadar snemamo, želimo prikazati, da nas žival sploh ni opazila. In če žival občasno pogleda v kamero, so posnetki neuporabni. Ko snemamo, želimo, da bo gledalec imel občutek, da je nevidni opazovalec zraven njih in živi življenje z njimi, da ima vpogled v njihov vsakdan. Da s kamero to prikažeš, mora biti posneto na tisoč in en način, da je privlačno. To je najtežje. In da se je to ujelo, je zame največji uspeh."

Smrdokavra Foto: Jure NOVAK
Jure Novak

Ne le čudoviti prizori živali, ki tvorijo zanimivo zgodbo, tudi zvočni kulisi je režiser dal poseben poudarek. "Ena je glasbena, ki jo je spet vrhunsko napisal Celjan Leon Firšt, drugo so ambientalni zvoki." V času prvega zaprtja lani spomladi, ko ni bilo letal, je lahko prvič naredil izredno lepe in čiste ambientalne zvoke. "Prej in tudi zdaj so letala letala eno za drugim in si imel morda dve minuti časa, da kaj posnameš, ptič pa je pel ravno takrat, ko je letalo šlo mimo. Sedaj sem si za deset let naprej posnel te zvoke. Ker šele takrat, ko je vse združeno, film oživi."

Vranič dodaja, da je o skupnem izdelku tako prepričan, da lahko mirno reče: "Če film ljudem ne bo všeč, prodam vso opremo in se neham s tem ukvarjati! A mislim, da se to ne bo zgodilo. Ker če imaš vrhunsko ekipo, ki je v izdelek vložila vse svoje znanje, izdelek ne more biti slab."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta