Gordana Possnig
Splošna bolnišnica Celje (SBC) je prvo poletje tega leta zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom. Tega so že predstavili članom sveta zavoda, ki se je sestal pred dnevi. S pozitivnim poslovanjem oziroma s 5675 evri presežka prihodkov nad odhodki tako tretja največja bolnišnica pri nas uspešno uresničuje zastavljeni finančni načrt in sanacijski program. Oba namreč letos načrtujeta uravnoteženo poslovanje. Ob tem je bolnišnica uresničila v prvi polovici leta zastavljeni program dela tako na hospitalni dejavnosti kot tudi na večini specialističnoambulantne.
Eden najpomembnejših sanacijskih ukrepov je doseganje programa akutne obravnave tako v številu primerov kot v doseganju povprečne uteži, ki je pomemben obračunski element storitev do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "V prvem šestmesečju smo tako na akutni obravnavi v celoti opravili načrtovano število primerov, ob tem pa realizirali za 4,41 odstotka več uteži, kot je bilo načrtovano. Za dobre štiri odstotke je višja tudi realizirana povprečna utež. S tem je bil naš cilj na področju doseganja programa akutne obravnave v prvi polovici leta v celoti dosežen," poudarjajo.
Zelo dobra realizacija
Tudi realizacija prospektivno načrtovanih programov je bila v tem obdobju zelo dobra. Pri teh programih so dosegli oziroma presegli načrtovani obseg dela pri dvanajstih programih, pri sedmih, od katerih na tri nimajo vpliva (splavi, porodi, možganska kap), pa ne. Nižji obseg na teh programih je posledica deficita ustreznih zdravnikov specialistov (ortopedija), nadomestiti ga bodo poskusili v jesenskem času. Pri programih, ki se plačujejo do višine načrtovane realizacije, so opravili za skoraj 5,5 odstotka več od načrtovanega. Največje preseganje je na področju operacij na ožilju, dobrih 42 odstotkov. Zato upajo, da bodo pri ZZZS dosegli širitev teh programov in s tem plačilo opravljenega dela.
Na področju specialističnoambulantne dejavnosti so v teh mesecih dosegli skoraj sto odstotkov načrtovanih specialističnih ambulantnih točk, ki so osnovni obračunski element za to področje. Realizacija se po področjih nekoliko razlikuje in je posledica sprememb v procesih dela.
Kadrovski deficit je razlog nedoseganja načrtovanega obsega dela na ortopediji, internistični onkologiji, urologiji. Nekaj programov je načrtovani obseg dela močno preseglo. Program magnetnoresonančih preiskav je bil v prvi polovici leta v celoti realiziran, CT-preiskav pa presežen za dobrih dvanajst odstotkov. Tudi program dializ je bil za štiri odstotke večji od načrtovanega.
Daljše čakalne dobe ne glede na vrsto nujnosti
Čakalne dobe se podaljšujejo
Problem ostajajo čakalne dobe. Te so se kljub uresničevanju pogodbe z ZZZS skupaj podaljšale v vseh skupinah storitev, ki jih spremljajo v bolnišnici, in pri vseh stopnjah nujnosti. Na prve preglede je podaljšanje čakalnih dob največje v ambulanti za plastično kirurgijo, revmatologijo, kardiologijo, v ambulanti za srčne spodbujevalnike, gastroenterologijo, urologijo in ortopedijo. Čakalne dobe pa so se skrajšale za nevrokirurški pregled, žilnokirurški, angiološki, endokrinološki, nefrološki, nevrološki pregled, okulistični pregled za očala, dermatološki pregled otroka in prvi pregled ščitnice.
Na področju diagnostike so se čakalne dobe podaljšale na gastroenterološki UZ, nevrofiziološki, avdiovestibuloški, RTG-diagnostiki, radiološki diagnostiki UZ, CT in MRI in scintigrafijah. Skrajšale pa so se na delu urološke in kardiološke diagnostike.
Pri operacijah so se čakalne dobe podaljšale za operacije splošne in abdominalne kirurgije, posamezne posege plastične kirurgije, endoproteze kolka in kolena, artroskopije, operacije hrbtenice in na operacije s področja okulistike in dela programa ORL. Skrajšale pa so se čakalne dobe na operacije v ustni votlini in nevrokirurške operacije. Ob tem je treba dodati, da je zdravstveno ministrstvo bolnišnici junija potrdilo izvajanje posebnih programov za nekatere operativne programe z dolgimi čakalnimi dobami. Njihova izvedba bo imela vsekakor pozitiven vpliv na skrajšanje čakalnih dob.
