Gordana Possnig
Splošna bolnišnica (SB) Celje je v minulem letu poslovala v skladu z načrti, ki jih je na začetku leta zastavila v finančnem načrtu in sanacijskem programu. Ob tem, da je opravila z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dogovorjen obseg dela je, kot so pisno sporočili iz tretje največje bolnišnice pri nas, leto sklenila s 3,5 milijona evri izgube, kar znaša 3,3 odstotka vseh prihodkov in je v okviru načrtovanega primanjkljaja.
"Temeljni lanski poslovni cilj celjske bolnišnice je bilo uresničevanje sanacijskega programa. V njem je bil načrtovan poslovni rezultat v višini 3,778 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Bolnišnica je lansko leto zaključila s poslovnim rezultatom 3,548 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar je v okviru cilja iz sanacijskega programa, ki smo ga bolnišnici pripravili do leta 2021," so zapisali. Leto poprej bi imela celjska bolnišnica 5,9 milijona evrov izgube, a so zaradi interventnega zakona od države prejeli 4,9 milijona evrov sredstev in je tako primanjkljaj znašal le milijon evrov.
Celjska bolnišnica je tako lani realizirala skupne prihodke v višini dobrih 107 milijonov evrov. Prihodki so bili za 6,58 odstotka višji od doseženih v letu 2017 in za 0,42 višji od načrtovanih. V enakem obdobju so odhodki iz poslovanja znašali 110,632 milijona evrov, bili so za 3,9 odstotka višji od doseženih v letu 2017 ter za 0,2 odstotka višji od načrtovanih.
Družinski zdravniki grozijo z odpovedjo
Šestnajst zdravnikov družinske medicine celjskega zdravstvenega doma se je podpisalo pod dopis, s katerim so zagrozili z odpovedjo delovnega razmerja s 1. majem zaradi novih obremenitev, ki so jih deležni zaradi novega splošnega dogovora. Z omenjenim dogovorom se namreč povečuje število opredeljenih bolnikov. Dopis so poslali na zdravstveno ministrstvo, celjsko mestno občino in območno enoto ZZZS. Celjski zdravniki navajajo, da presegajo 110 odstotkov slovenskega povprečja števila opredeljenih pacientov. Zato zahtevajo, da se glede vpisovanja in odklanjanja vpisovanja pacientov upoštevajo standardi, predpisani od ministrstva za zdravje. Pred tem so z odpovedjo delovnega razmerja zagrozili že kranjski zdravniki, in sicer s 1. aprilom. K temu se nagibajo še zdravniki Zdravstvenega doma Nazarje.
Lani več pacientov, višje plače, nižji stroški zdravil
V lanskem letu je bil skupaj z realizacijo enkratnih dodatnih programov načrtovani program akutne obravnave dosežen 99,44-odstotno. Kljub temu da so v letu 2018 bolnišnično zdravili 79 pacientov več kot v letu 2017, pa niso v celoti dosegli rednega pogodbeno načrtovanega obsega akutne obravnave. "Zato obstaja več razlogov. Eden je obravnava pacientov, ki so bili pred odprtjem urgentnega centra hospitalizirani, zdaj pa so obravnavani na opazovalnih posteljah v urgentnem centru. Drugi razlog pa je prenos obravnav posameznih bolezenskih stanj iz bolnišnične v ambulantno obravnavo. V zadnjih letih se je tako v ambulantno obravnavo prenesel celoten program angiografij, karpalnih kanalov, operacij krčnih žil. Temu pa ni v celoti sledilo tudi prestrukturiranje programa do ZZZS," pojasnjujejo v SB Celje.
Na stroškovni strani so začeli učinkovito zniževati stroške pri nabavi in uporabi zdravstvenega materiala in zdravil. Največ težav v finančnem poslovanju pa so prinašali zvišani stroški dela (višje plače zaposlenih), ki jih realno zvišanje cen zdravstvenih storitev v letu 2018 ni pokrilo v celoti. Uspešno so uresničevali tudi zastavljene načrte na področju investicij, nabavili so namreč različno medicinsko opremo, ki so jo financirali bodisi sami bodisi s sredstvi zdravstvenega ministrstva. Začeli so tudi aktivnosti v projektu izgradnje nadomestne novogradnje bolnišnice.
Čakalne dobe in pomanjkanje (urgentnih) zdravnikov
Skupno število čakajočih se je v letu 2018 na čakalnih seznamih, ki jih spremljajo, povečalo za 16 odstotkov oziroma za 2349 pacientov. Skrajšanje čakalnih dob v bolnici beležijo na programih operacij krčnih žil, karpalnega kanala, operacij stopal, ambulantnih maksilofacialnih obravnav. Najbolj so se čakalne dobe povečale na področju ortopedije, EMG-preiskav, kardiologije, nevrologije in urologije.
"Menimo, da je glavni razlog poslabšanja stanja čakalnih dob na ambulantnih programih uvedba nove stopnje nujnosti - 'zelo hitro' -, ki predvideva izvedbo zdravstvene storitve v 14 dneh. Da smo lahko zagotovili dodatne termine za novo stopnjo nujnosti, smo morali zamikati termine preostalima stopnjama nujnosti 'hitro' in 'redno'. Drugi pomembnejši razlog za poslabšanje stanja na nekaterih področjih pa je kadrovski deficit zdravnikov," poudarjajo v bolnici. Velik problem je predvsem pomanjkanje specialistov urgentne medicine, zaradi česar se morajo na urgentna delovišča v celjskem urgentnem centru v večji meri vključevati zdravniki drugih specialnosti, ki to delo opravljajo še poleg svojega osnovnega dela. Ob tem pa se soočajo s pomanjkanjem zdravnikov še na ortopediji, nefrologiji, gastroenterologiji, radiologiji, hematologiji, internistični onkologiji, anesteziologiji, splošni internistiki in patologiji.
