Rozmari Petek
Vlada je pred časom objavila seznam naložb, ki naj bi jih država na podlagi takrat sprejetega interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij z namenom zagona gospodarstva pospešeno izvedla. V savinjski regiji bi se tako, sodeč po časovnicah, že v tem letu morali začeti nekateri projekti, večino pa bi jih opravili v prihodnjih dveh, treh letih. Med projekti, ki nosijo letnico 2020, je denimo gradnja lesnopredelovalnega centra, o katerem se ne ve niti, kje bo stal. Na vprašanje, ali so imeli pri tem v mislih pred leti napovedano škotsko naložbo na Gomilskem (na območju nekdanjega propadlega podjetja Biva hiše), so nam z ministrstva za gospodarstvo takole odgovorili: "Za vzpostavitev lesnega centra v savinjski regiji je zainteresiranih več investitorjev, podrobnejših podatkov pa vam zaradi dogovora z investitorji v tem trenutku žal ne moremo posredovati." Dodali so, da želijo z namenom, da se poveča količina doma predelanega lesa, po celi Sloveniji vzpostaviti sedem takšnih lesnopredelovalnih centrov, v skupni vrednosti več kot 140 milijonov evrov. "Z omenjenimi naložbami želimo prispevati k uresničitvi naših ciljev v smeri povečanja domače predelave hlodovine na tri milijone kubičnih metrov letno, doseganja 30-odstotnega deleža lesa v vseh novih javnih stavbah, povečanja števila zaposlenih v lesnih panogah in prodajne realizacije lesne industrije na 2,5 milijarde evrov letno," so dodali.
Večletni projekti poplavne varnosti
Na seznamu prioritetnih projektov je tudi dodatna ureditev za zagotovitev poplavne varnosti porečja Savinje. Med izstopajočimi je gradnja suhega zadrževalnika Merinščica, enega od skupno desetih suhih zadrževalnikov, ki so potrebni za celovito rešitev poplavne varnosti ob Savinji. Obenem so pred kratkim, kot smo v Večeru pred časom poročali, zavoljo zaščite dela naselja okoli kajakaškega centra Špica začeli graditi začasen nasip. Protipoplavni projekti na porečju Savinje so se sicer začeli že pred desetletjem, a še vedno niso popolnoma končani. Enako velja za nadgradnjo železniške proge Celje-Zidani Most, ki je, tako kot protipoplavne rešitve, bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, a očitno uradno tudi še ni zaključena, saj se je - sicer s presenetljivo letnico 2016 - znašla na spisku prioritetnih projektov.
Obvoznica: Šentjur da, Celje ne
Pospešeno si država želi tudi gradnje tretje razvojne osi. Poleg del, ki se že izvajajo v Gaberkah, so za letos načrtovali tudi gradnjo odseka od Velenja proti Slovenj Gradcu, naslednje leto pa še odseka med Šentrupertom in Velenjem jug. Na spisku je še nekaj kolesarskih povezav, končno pa se je na seznam, sicer šele z letnico 2023, uvrstila tudi navezovalna cesta Dramlje-Šentjur. Gre za eno bolj perečih prometnih tematik, s katero Šentjurčani vsako leto apelirajo na državo, naj jih vendar odreši tranzitnega tovornega prometa, ki prečka center Šentjurja. Podobno močno željo po odrešitvi mesta prometnega tranzita imajo tudi Celjani, ki rešitev vidijo v gradnji obvoznice. A te dolgo pričakovane obvoznice na seznamu ni.
Podpora vetrnim elektrarnam
Kriteriji, po katerih so projekte umeščali na seznam, so - vsaj na ministrstvu za infrastrukturo, ki podpira gradnjo vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku, v Rogatcu in Plešivcu - bili naslednji: "Da imajo pravnomočno energetsko dovoljenje, da gre za velike projekte, ki so državnega pomena, in ne za posamezne vetrnice, torej da je za umeščanje v prostor potreben državni prostorski načrt (DPN), da se ta postopek že odvija, da je vrednost projekta nad postavljeno mejo najmanj 25 milijonov evrov ter da je projekt možno realizirati do konca leta 2027."
"Seveda ni nobenega zagotovila, da se bo nek DPN uspešno končal, torej da bo na koncu vlada sprejela uredbo o tem DPN. Zato je med potekom postopka DPN možno veliko variant poteka: da se območje DPN spremeni, da se število vetrnih elektrarn bistveno zmanjša, da je okoljsko poročilo za ta DPN negativno (da bi bili kumulativni vplivi na okolje nesprejemljivi), da vlada ustavi postopek DPN (že videno pri HE na Muri), da investitor odstopi od projekta," še naštevajo. Vetrne elektrarne na Paškem Kozjaku in v Rogatcu nameravajo postaviti Dravske elektrarne Maribor, v Plešivcu pa želi veter izrabljati podjetje Stiria invest iz Rogaške Slatine.
Hopslandija na seznamu
Med projekti je še nekaj športnih, s turističnega vidika pa med vsemi najbolj izstopa gradnja žalske Hopslandije. Pri tem projektu želijo v bližini ribnika Vrbje, na trenutno še degradiranem območju (na delu, kjer je bil leta odpad), urediti bazenski kompleks. Ideja župana Janka Kosa je sprva bila, da bi kompleks zgradili s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, "a to je v teh časih težko, zato bi nam ta evropska sredstva prišla zelo prav". Kot dodaja, so svoj projekt zelo dobro utemeljili, so pa še predlagali, da bi država pomagala tudi pri zaščiti rimske nekropole v Šempetru in pri razvoju mladinskega turizma v Žalcu. Predvsem pa upa, da projekti, ki so se uvrstili, ne bodo pomenili le "pisma Božičku", temveč bodo dejansko tudi zaživeli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
