Fokus ruske vojske je bil do zdaj usmerjen predvsem na zavzemanje večjih mest, zdaj pa so ruski vojaški poveljniki, kot se zdi, od Putina dobili navodilo, da večja mesta zaobidejo in se osredotočijo na osvajanje kar je mogoče veliko ozemlja, so včeraj zapisali pri ameriškem Inštitutu za vojne študije (ISW).
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v svojem štiriurnem govoru pohvalil z uspehi ruskih sil, za katere je dejal, da na bojni liniji napredujejo po "kvadratnih kilometrih". ISW poudarja, da je takšno poimenovanje ruskega napredka, ki je bil tudi po mnenju številnih analitikov v zadnjih mesecih najbolj uspešen do zdaj, v nasprotju s prejšnjim poudarjanjem zavzemanja večjih mest. Ob tem spomnimo, da so Rusi zavzeli Mauriupolj, Bahmut in Avdijivko, ki so bili po končanih bojih le še ruševine, saj jih je rusko topništvo zravnalo z zemljo.
Ameriški analitiki tako menijo, da je Putin očitno svojim vojaškim poveljnikom ukazal, da odložijo osvajanje strateško pomembnega mesta Pokrovsk na vzhodu Ukrajine in se osredotočijo na napredovanje na bolj odprtih območjih in preko manjših krajev. Ruske sile so v regiji Doneck od meje z regijo Dnepropetrovsk oddaljene le še okoli 7 kilometrov.
Putinov ključni cilj je osvojitev Donecka
Za Kremelj je eden od ključnih ciljev zavzetje celotne regije Doneck. Prav tako pa ni skrivnost, zakaj bi si Putin želel maksimalnih ozemeljskih širitev v prihodnjem mesecu dni. 20. januarja bo namreč ameriški predsednik spet postal Donald Trump, ki je zmagal na novembrskih volitvah. Ta je že večkrat dejal, da si želi vojno v Ukrajini končati čim prej, to pa naj bi dosegel s pritiskanjem na Kijev in Moskvo.
Glede na to, da je Putinov glavni pogoj za začetek pogovorov o končanju vojne uveljavitev ozemeljskih pridobitev njegove vojske, je jasno, da želi maksimizirati napredke njegove vojske na vzhodu Ukrajine in si tako zagotoviti čim boljše pogajalsko izhodišče do trenutka, ko Trump tudi uradno postane ameriški predsednik.
Po drugi strani je tudi jasno, da Putin ne želi več v nedogled zavlačevati z vojno z Ukrajino in da si jo želi končati. Tako je bila verjetno v povezavi z Ukrajino na Putinovi novinarski konferenci najbolj pomenljiva beseda kompromis". Beseda, ki je do zdaj ni omenjal. Zdaj pa jo je omenil v odgovoru na vprašanje o potencialnih pogovorih s Trumpom. "Če se bom sestal s Trumpom, se bova imela o čem pogovarjati. Rusija je odprta za kompromis. Politika je umetnost kompromisov," je zatrdil Putin in pri tem dodal, da bi morala biti pogajanja utemeljena s trenutno "situacijo na terenu". S tem je namigoval, da njegova država ne bo odstopila od priključitve teritorijev, ki jih je ruska vojska osvojila v Ukrajini.
Sicer pa je Putin na maratonski novinarski konferenco povedal tudi, da so ruske sile "blizu uresničitvi ciljev v Ukrajini". To bi lahko pomenilo, da se zaveda utrujenosti ruske javnosti z Ukrajino. Vse to pa namiguje, da se Putin zaveda, da vojna v Ukrajini traja predolgo in zato želi pred Trumpovo inauguracijo priti v položaj, ki bi mu po eni strani zagotovil dobro pozicijo za pogajanja, po drugi strani pa bi utrujeni ruski javnosti lahko rekel, da se je vojna v Ukrajini, ki je zagotovo zahtevala na deset tisoče, morda pa celo na sto tisoče ruskih žrtev, vseeno obrestovala.
