Rozmari Petek
Še največ o nameri Termoelektrarne Šoštanj (Teš), da bi v bloku šest "kurili tudi odpadke", v zadnjem času vedo šoštanjski svetniki. Na zadnji junijski seji jim je predstavnik Teša Jože Lenart projekt, ki bi osrečil okoljsko ministrstvo, ki se v zadnjem času vse bolj beli glavo s smetmi, Tešu pa bi pomagal krpati minus, nekoliko podrobneje predstavil. Povedal je, da bi na leto, skupaj s premogom, v bloku pet in bloku šest skurili do 150 tisoč ton odpadkov, sosežig pa naj bi začeli konec leta 2020. A le, če bodo prepričani, da gre za čisto tehnologijo.
Velenjski svetniki o vsem tem vedo bore malo. Še nekdanji prvi mož Teša in sedanji velenjski podžupan Peter Dermol je na zadnji seji dejal, da so bolj ali manj vse, kar vedo, razbrali iz medijev. Vsaj uradno. "Neformalno smo kontaktirali vodstvo HSE (lastnico Teša, op. p.), da nam dajo relevantne informacije. Preliminarna študija obstaja, ni pa še narejena presoja vplivov na okolje. Ko bo ta narejena – zaključena naj bi bila še v letošnjem letu – bodo javnost seznanili z izsledki te presoje. Do takrat pa se je težko o tem pogovarjati," je svetnikom pojasnil Dermol. A kljub temu, da študije vplivov na okolje še ni, je Lenart šoštanjskim svetnikom zagotavljal, da so v Tešu naredili modelno študijo sosežiga in da prvi rezultati kažejo, da bi emisije ostale znotraj mejnih vrednosti. In hkrati še poudaril, da ljudem ne bodo ničesar vsiljevali. "Če ne bomo prepričani, da je to res čista tehnologija, nimamo namena tega početi."
Kurjenje brez garancije, da blok ne bo poškodovan?
Razlog, da tega morda res ne bodo počeli, temveč da si "kupujejo čas", pa gre po mnenju poznavalcev iskati še nekje drugje. Blok 6 nima referenc za tovrsten sosežig odpadkov, niti jih po propadu Alstoma Teš nima več kje pridobiti. Dodaten "dokaz", da je tako, je po mnenju našega sogovornika iskati tudi v tem, da se določeni prekaljeni teševci v ta projekt ne želijo mešati, češ, ker vedo, da to ne bo "šlo skozi". Bi pa menda to lahko počeli v bloku 5, če bo le dovolj premoga za sočasno obratovanje petega bloka. "V tem trenutku so kakršnikoli vnaprejšnji zaključki preuranjeni. Pred dokončno odločitvijo o energetski izrabi sekundarnega goriva v bloku 5 in/ali bloku 6 bo projektna skupina, ki je bila imenovana za namen tega projekta, opravila vrsto analiz in presoj, ki bodo vplivale na dokončno odločitev. Med drugim se bosta preučevala morebitni vpliv sekundarnega goriva na procese na tehnološki opremi in morebitni vpliv na staranje in utrujanje materialov. Če bi ugotovili morebitne negativne vplive oziroma mogoče posledice, se za sosežig ne bomo odločili," so nam na takšne pomisleke odgovorili v HSE.
O možnosti kurjenja odpadkov v petem bloku pa so dodali še: "S sekundarnim gorivom bi predvsem uravnavali dinamiko proizvodnje električne energije v Tešu. Proizvodnja premoga bo potekala v skladu s sprejetimi projekcijami do leta 2030. Do takrat bo obratoval tudi revitaliziran blok pet."
Odpadki z zelo visoko kurilno vrednostjo
Če bo do dobičkonosnega kurjenja odpadkov, tako imenovanih SRF (solid recovered fuel), ki jih pridobivajo iz nenevarnega odpadnega materiala, le prišlo, pa je vprašanje, ali bodo to res le tako zelo nedolžni odpadki. Po preračunu podatkov, s katerimi je svetnikom postregel Lenart, bi kurilnost smeti znašala vsaj 200 odstotkov kurilnosti velenjskega premoga.
"Še konjem mora enkrat biti jasno, da to ne bodo leseni ali kartonski zabojčki, papirnate vrečke in ostalo, kar se sme kuriti doma," še opozarja strokovnjak s področja energetike.
