Rozmari Petek
Zadovoljni smo, ko vidimo, da se dela na tretji razvojni osi nadaljujejo, je ob ogledu gradbišča Gaberke dejal velenjski župan Peter Dermol, zadovoljen ne le z gradnjo, temveč tudi s komunikacijo z izvajalci in investitorjem. "Smo v neposredni bližini naših krajanov in je treba vsakodnevno iskati neke rešitve," pravi.
Trenutno so največja težava obvozi in povečan tovorni promet, kar naj bi v kratkem uredili. "Sem zadovoljen in presenečen, koliko se je od prve zasaditve lopate do danes tu zgradilo," je dodal šoštanjski župan Darko Menih. Ne le da jim bo priključek približal hitro cesto, skoraj ves izkopani material bo končal v pregradi med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. "Vemo, da imamo težave s pregrado. Ta material se vozi tja, da bo nasip utrjen, da bomo lahko v Šoštanju mirno spali." S hvalami nista skoparila niti druga dva župana, slovenjgraški Tilen Klugler in mislinjski Bojan Borovnik.
Ne le cesta, nova povezava
Tehnično gledano, na velikem gradbišču, kjer trenutno dela od 50 do 70 ljudi dnevno, še ne potekajo intenzivna gradbena dela za traso hitre ceste, temveč gradijo viadukt, ki bo potekal nad hitro cesto in bo nadomestil nekdanjo cesto do Graške Gore. Obenem bodo dela, ki naj bi jih končali še letos, povezala gradbišče z deponijo Premogovnika Velenje. "Gre za manjši odsek na celotni trasi, a ne nepomemben, saj predstavlja vstopno točko za razvoj gradbišča tako na sever kot na jug," je opisal član uprave Darsa Boštjan Rigler, ki ocenjuje, da se bodo Korošci in Šalečani po hitri cesti do Ljubljane lahko popeljali leta 2027.
Ponudbe prispele
Na Darsu so 5. februarja letos odpirali prispele ponudbe za gradnjo odseka hitre ceste za sklop gradnje mimo Škalskega jezera in Konovega. Prejeli so šest ponudb. Podali so jih Strabag, Kolektor, Cestno podjetje Ptuj je svojo oddalo v sodelovanju z Euro-asfalti iz Sarajeva, Pomgrad v konzorciju z Gorenjsko gradbeno družbo in celjskim Vocem. Na razpis sta se prijavili še turško podjetje za gradnjo cest Cengiz Insaat Sanayi ve Ticareta ter gradbeno podjetje Krk skupaj s podjetjem CBE, španskim gradbenim podjetjem Lantania in podjetjem Javna razsvetljava. Sledi preverba sposobnosti prijavljenih podjetij. Tisti, ki bodo imeli pogoje, bodo nato pozvani k oddaji ponudb.
"Na trasi od Velenja do Slovenj Gradca imamo večino zemljišč odkupljenih, tudi na relaciji do Šentruperta intenzivno poteka odkup rušencev, v teku je že pridobivanje okoljevarstvenega soglasja. Če bodo stvari normalno tekle, bi lahko počasi začeli s pripravami na javna naročila, izdajo gradbenega dovoljenja in samo gradnjo," je dodal Rigler.
Medtem pa domačin Peter Rezman še vedno bije pravno bitko, češ da je opisana gradnja pravzaprav črna. To dokazuje z dejstvom, da je zoper izdano gradbeno dovoljenje na upravno sodišče (oddelek v Celju) vložil upravni spor. In dokler ta ni končan - kar pa po pojasnilu sodišča še ni -, tudi izdano dovoljenje še ne more biti pravnomočno. Enako potrjujejo v Zeleni svetovalnici, kamor se je Rezman obrnil po pravno mnenje. "V kolikor sodišče še ni odločilo v upravnem sporu, gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno. Brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja pa graditev ni zakonita. Če je bilo javnosti sporočeno, da je gradbeno dovoljenje pravnomočno, pa ni, gre seveda lahko za zavajanje," so odgovorili Rezmanu. In dodali: "Do kršitve predpisov pa ne pride, dokler se fizično oziroma dejansko ne pričnejo gradbena dela. V kolikor se to zgodi, imate možnost prijave nezakonite gradnje gradbeni inšpekciji; ta bi se na tovrstno prijavo morala odzvati."
Pravni interes pritožitelja bo upravičen šele z nadaljevanjem gradnje
Kot smo preverjali pri Večeru, inšpekcija prijave za to območje nima. V Zeleni svetovalnici so zato Rezmanu priporočili, naj v postopku pred upravnim sodiščem vloži predlog za začasno zadržanje graditve. A so ob tem opozorili: "Preden pride do dejanskega posega, pravnega interesa za tovrsten predlog nimate, pa tudi po pričetku morate izkazati poseg v vaše pravice oziroma interes."
Dars: Dovoljenje pravnomočno
Na Darsu, kamor so nas v iskanju odgovorov preusmerili z ministrstva za infrastrukturo, trdijo, da je lani izdano gradbeno dovoljenje vseeno pravnomočno. "V primeru gradnje sklopa Gaberke je stranske udeležence v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določilo ministrstvo za okolje in prostor na podlagi 36. člena gradbenega zakona. Glede na to, da domačin, ki ga omenjate, ni lastnik nepremičnine ali imetnik druge stvarne pravice na nepremičninah, ki so bile predmet izdaje gradbenega dovoljenja, niti ni lastnik zemljišča, ki bi se nahajalo na območju gradnje ali bi mejilo na območje gradnje, nima izkazane pravne koristi oziroma nima izkazanega pravnega interesa za vstop v postopek. S tem imenovani gospod ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sklop Gaberke. Njegova tožba zoper izdano gradbeno dovoljenje zato ne zadrži pravnomočnosti predmetnega gradbenega dovoljenja," pojasnjujejo na Darsu.
Rezman sicer ni sosed omenjene gradnje, a ravno ta je prvi korak h gradnji, ki pa bo potekala tudi mimo njegovega zemljišča. Na Darsu vseeno sklepajo: "Glede na to, da s strani oseb, ki jim je bil priznan status stranskih udeležencev v predmetnem upravnem postopku, ni bilo pritožb ali tožb zoper dokončno gradbeno dovoljenje, je ministrstvo za okolje in prostor potrdilo njegovo pravnomočnost 30. 6. 2020. Gradnja na sklopu Gaberke se je tako pričela na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in zato ni črna gradnja."
