Hmeljišča, ki so bila še pred dnevi bujna, so te dni videti, kot da bi hmeljarji pod žičnice zasadili fižol. Pa še to bolj slabega. Listi s skoraj dozorelimi kobulami hmelja so prekrili zemljo, nekaj odlomljenih stebel se še nemočno drži na žičnici. "A v nekaj dneh se bodo posušili. To ni škoda, to je katastrofa!" opisuje Primož Žagar iz Dobriše vasi.
Od skupno 17 hektarjev hmeljišč je toča oklestila okoli 12 hektarjev. Poleg tega je poškodovala nasade koruze in buč. "Buče so zelo načete in v prihodnjih dneh bodo večinoma zgnile. Nekaj si še obetamo le od nasadov sončnic, koruze bo približno pol manj. Če bi že bili sredi obiranja hmelja, bi bilo boljše, ker bi kobule sedaj enostavno obrali in bi jih vsaj nekaj lahko rešili. Tako pa je do obiranja še tako dolgo, da bodo vse poškodbe prišle na dan. Čas bo pokazal, kaj sploh še lahko naredimo s tem hmeljem. Obeti niso najboljši," pravi hmeljar, ki je o tem že obvestil svoje kupce. "Če bomo imeli sedaj stoodstotni izpad, pomeni to do 200 tisoč evrov izpada dohodka. Sicer pa moramo najprej zamenjati streho nad obiralnim strojem, ki jo je tudi uničila toča, potem bomo videli, kako naprej."
Treba bo počistiti
Še bolj žalostno pa je, da bodo tudi tisti hmeljarji, ki jim je toča popolnoma uničila pridelek, še vseeno imeli stroške s čiščenjem hmeljišč in tretiranjem proti peronospori. "Sicer bodo prihodnjo pomlad imeli težave," doda specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, ki je za zadnjo katastrofo v hmeljiščih izvedela ravno na nedeljskem Dnevu hmeljarjev. Že tam je zbranim hmeljarjem opisovala, da bo letošnji pridelek zaradi številnih ujm in vremenskih nevšečnosti slabši. Lani so hmeljarji pridelali na hektar hmeljišča v povprečju 2500 ton hmelja, za letos je upala, da se bodo približali vsaj številki 2000 ton.
Tako pogoste toče ne pomnijo
"Tega ne upam več. Bojimo se, da bo letos tisoč ton manj na hektar kot lani. Letos skoraj ni bilo dežja, med katerim ne bi na enem od območij, kjer pridelujemo hmelj, padla tudi toča, seveda v različni intenziteti. Že konec maja je toča v Radljah ob Dravi zelo močno prizadela okoli sto hektarjev hmeljišč, praktično je odbila vse vrhove. Potem je sredi julija prizadela kar veliko območje v Savinjski dolini; spet smo govorili tudi do stoodstotnih odbitih vrhovih. Sedaj je zajela pas od Grajske do Drešinje vasi, epicenter pa je bil v Žalcu. Sprva nizke temperature, potem visoke pa neurje z vetrom v okolici Tabora, Letuša in Ormoža. Veter je pometal na tla okoli 100 tisoč vodil z rastlinami hmelja, delno pa so bile poškodovane tudi žičnice. Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku avgusta."
Do sadik hmelja ne morejo
Kolikšna bo škoda, je preuranjeno govoriti. "Po zelo hitrih ocenah, ker ogledi še potekajo, ocenjujemo, da je od 300 do 400 hektarjev hmeljišč prizadetih, škoda pa bo od 30- do 100-odstotna. Ne vemo, ali se bo sploh še obiral ta pridelek. Tako zelo močno prizadetih nasadov pa je od 50 do 100 hektarjev, kar je zelo veliko. Skupaj s strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu iščemo rešitve, kaj s hmeljišči. Sorto savinjski golding bodo hmeljarji, ki so jim pretekle karence fitofarmacevtskih sredstev, verjetno konec tedna začeli kar obirati, da bodo rešili vsaj tistih 20 ali 30 odstotkov pridelka, kolikor ga je ostalo. Kaj se bo zgodilo s kasnejšimi sortami, pa bomo videli. Prava slika se bo pokazala čez dva do tri dni, ko bodo vse te vejice, ki so poškodovane, in storžki postali rjavi. Šele takrat bomo lahko pravilno ocenili škodo, a že sedaj kaže, da je res zelo velika in da bo nekaj hmeljišč verjetno takih, da hmeljarji tam niti ne bodo obirali."
Toča je tokrat prizadela tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Dva steklena rastlinjaka, v katerih so vzgajali več kot tisoč gensko različnih sadik hmelja, sta popolnoma uničena in trenutno tudi zelo nevarna, saj od časa do časa pade kak kos stekla. "Tu v okolici živim že 40 let in vedno smo se hvalili, da v tem koncu običajno ni toče. Morda je padla dvakrat, trikrat, a majhna. Nedeljska pa je bila velika kot marelice in različnih oblik," razlaga direktor inštituta Bojan Cizej. Sadik, plod 40-letnega dela inštituta, dokler ne dobijo izvajalca, ki bo uničene steklenjake odstranil, niti ne morejo prestavljati. Trenutno so videti dobro, če pride še ena toča, pa bo tudi njihov celotni nasad industrijske konoplje popolnoma uničen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
