Slaba dva meseca že lahko Velenjčani, ki radi po stopnicah ubirajo pot do Velenjskega gradu, ob tem spoznavajo zanimiva in manj znana dejstva o gradu. Pot po 233 stopnicah so že leta 2014, ob 750-letnici prve pisne omembe trga in 55-letnici mesta Velenje, spremenili tudi v svojevrstno razstavišče. Takrat si niti predstavljali niso, da bo to razstavišče konec leta 2020, ko bodo proslavljali še 750. obletnico prve pisne omembe gradu, malodane edino, ki bo ljudem sploh na ogled.
"Razstavo 750 let Velenjskega gradu smo v Muzeju Velenje pripravili kot enega izmed več dogodkov, ki smo jih želeli pripraviti v letošnjem jubilejnem letu, pa nam je načrte prekrižal koronavirus," opisuje avtorica razstave Mateja Medved. "Načrtovali smo serijo predavanj o zgodovini gradu, pa nam je uspelo v živo izvesti le dve predavanji. Veliko pogovorov bi bilo z nekdanjimi prebivalci gradu, v načrtu je bila tudi proslava," nadaljuje direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.
Pridobili kopijo originalne listine
Letos bi tako slavnostno obeležili visoko obletnico posredne omembe Velenjskega gradu. "Štirinajstega maja 1270 se namreč v listini Ota Kunšperškega, ki je nastala na gradu Kunšperk pri Bistrici ob Sotli in s katero je podelil posest Henriku iz Stretwega pri Judenburgu na Štajerskem, njegovi ženi Kunigundi in svaku Henriku Lizeynu kot priča pojavi gospod z Velenjskega gradu, Gundacherus de Welen oziroma Gundaker Velenjski," opisuje Medvedova. Kopijo te listine so prav v tem letu pridobili iz arhiva na Dunaju.
Ob omejitvah druženja so le razstave na prostem dostopne tudi v živo
Obenem so letos pridobili jedilni pribor, ki je bil nekoč last gradu, in lestenec, ta je prispel celo iz Nizozemske. "Družina, pri kateri je bil lestenec, se je odločila za prenovo hiše, zato nas je obvestila, da nam ga lahko vrne. Gre za stvari, ki so jih po drugi svetovni vojni iz gradu prodajali na dražbi, ko se je razprodajala oprema Velenjskega gradu," opisuje Ževartova. "Konec leta pa računamo, da bo luč sveta zagledal naš novi projekt, povezan z obletnico gradu. Naše glasbenike smo namreč pozvali, naj ustvarijo glasbo različnih žanrov, ki bo posvečena Velenjskemu gradu. Malo tudi zato, da jim vsaj tako malo pomagamo v teh hudih časih," dodaja direktorica.
Drobce zanimive zgodovine gradu obiskovalci spoznavajo na 15 platojih ob stopnicah. Tako med drugim izvedo, da so si konec 14. stoletja grad poskušali prisvojiti celjski grofje, avstrijski vojvoda Albrecht III. Habsburški pa je odločil v korist tedanjih lastnikov, Ane Ptujske in njenega moža Hansa Liechtensteinskega. Ali da je bil v 16. stoletju grad eno od središč protestantizma v dolini. Velenjski graščak Franc Lichtenberger je leta 1528 izjavil, da ne bo hodil k maši, temveč si jo bo bral doma sam, "še odločneje pa so na stran nove vere stopili naslednji lastniki Velenjskega gradu, grofje Wagni. Baltazar Wagen je ustanovil prvo osnovno šolo na trgu Velenje, trško cerkev Matere Božje pa je pridobil za luteransko bogoslužje," opisuje Medvedova.
"Zgodba sicer teče od prvih lastnikov in verjetnih graditeljev grajske stavbe, gospodov Kunšperških, sredi 13. stoletja preko njihovih naslednikov, gospodov Ptujskih pa Liechtensteinskih, Stubenberških, Lichtenberških do 16. stoletja, ko je bil grad v rokah grofov Wagensberških kot tistih, ki so zaslužni za današnjo podobo Velenjskega gradu kot renesančne grajske stavbe, pa vse do zadnjih grajskih lastnikov, družine Adamovich de Csepin, in njihovih sorodnikov, goriške plemiške družine Coronini Cronberg. Zgodba se zaključi z današnjim časom, ko je Velenjski grad sedež Muzeja Velenje," pojasnjuje Medvedova.
Na spletu rekorden obisk
Muzej Velenje ima v tem času prav prikladno še nekaj razstav na prostem. Tako med drugim Velenjčani na točkah po mestu spoznavajo zgodovino prireditve Skok čez kožo, ki je letos v vseh 60 letih prvič odpadla, na prenovljenem trgu v Šoštanju pa so postavili razstavo v čast stoletnici šoštanjskega nogometnega kluba.
"V petek odpremo v Šoštanju še razstavo o Miklavžu. Ta tradicija je v Šoštanju močna že leta, medtem ko ima Velenje dedka Mraza," dodaja direktorica Muzeja, ki ji je zelo žal, da tokratnega adventa ne bodo mogli izvesti na običajen način, ko so denimo malčke vabili na pravljično dopoldne, ob tem pa je po gradu zadišalo po dobrotah.
So pa to dogajanje vsaj prenesli na splet in zabeležili rekorden obisk. Namesto 40 otrok, kolikor se jih je dogodkov običajno udeležilo, jih je v nedeljo po spletu spremljalo kar 4500. Vedno več obiskovalcev pa si v teh dneh ogleda tudi novo praznično okrasitev grajskega parka.
