V Gorenju se zadnje mesece nizajo spremembe na kadrovskem področju. Najprej so okoli 900 ljudi prezaposlili v novo družbo Hisense Gorenje Europe (HGE), vzporedno pa izvajajo reorganizacijo, ki vključuje tudi zmanjševanje števila zaposlenih, o čemer smo v Večeru že poročali. Pred tedni smo v uredništvo dobili dokument, ki ga je, kot nam je povedal naš vir, delavcem enega od Gorenjevih oddelkov na delovno mizo položil nadrejeni. Gre za izjavo o zdravstvenem in socialnem stanju, na dnu katere piše, da podatke zbirajo "izključno zaradi uporabe kriterijev v postopku izdelave programa razreševanja presežnih delavcev". Delavce sprašujejo, ali živijo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti, pa tudi, ali imajo pri delu zdravstvene omejitve. Pod vprašanjem o zdravstvenem stanju je zapisano: "V primeru, da ste na vprašanje odgovorili pritrdilno, bo delodajalec za mnenje o vašem zdravstvenem stanju oziroma omejitvah zaprosil pooblaščenega zdravnika pri delodajalcu, ki izvaja obdobni sistematski pregled." Naš vir se ob tem sprašuje, zakaj bi moralo delodajalca zanimati zdravstveno stanje, saj delavci ne nazadnje obiskujejo zdravniške preglede, na katere jih napoti delodajalec. Nadalje: "Ali pa to, ali živimo v zakonski zvezi ali ne? Poleg tega deljenje takšnih izjav delavce spravlja v položaj, ko ne vedo, ali bodo odpuščeni ali ne. Nihče nam namreč ničesar konkretnega ne pove. Nadrejeni so pojasnili le, da naj izjavo izpolni, kdor želi. A kaj se zgodi, če je ne? Zakaj jo delijo kar tako, za vsak primer? Zakaj bi hranili takšne podatke?"
V Gorenju sprašujejo po naših virih
Vprašanja, naslovljena na Gorenjevo službo za odnose z javnostmi, zakaj so izjave razdelili delu zaposlenih, so sprožila serijo zanikanj. Najprej smo v telefonskem pogovoru, kasneje v pisnih odgovorih, izvedeli, da delavci tovrstne izjave naj ne bi bili nikoli prejeli, predvsem pa so v Gorenju skušali izvedeti, kdo je naš vir. "Delodajalec je kriterije za izbiro presežnih delavcev določil izločevalno, kar pomeni, da bo kriterij zdravstveno oziroma socialno stanje uporabljen nazadnje in le v primeru, če na podlagi predhodno določenih izločevalnih kriterijev (delovna uspešnost za leto 2019, strokovna izobrazba, delovna doba pri delodajalcu) ne bo mogoče določiti presežnih delavcev," pojasnjujejo v Gorenju. Kaj to pomeni? Da bodo izjavo prejeli delavci le, "če bi več delavcev imelo do desetinke točke enako oceno delovne uspešnosti za leto 2019 ali pa iz kakšnega objektivnega razloga ne bodo ocenjeni ter imeli hkrati povsem enako raven in smer zahtevane strokovne izobrazbe ter hkrati do dneva enako delovno dobo pri delodajalcu".
V Gorenju torej trdijo, da zaposleni izjave niso nikoli prejeli, saj je verjetnost, da bi bila delavca (ali več delavcev) tako izenačena, da bi jo kadarkoli sploh prejela, izredno majhna. "Šele če bodo po prvih treh kriterijih posamezni delavci imeli enako število točk, kar je praktično nemogoče, bo delodajalec uporabil kriterij zdravstveno stanje, kar pomeni, da bo imel prednost pri ohranitvi zaposlitve delavec s slabšim zdravstvenim stanjem. Socialno stanje pa bo prišlo v poštev le, če bodo imeli vsi primerjani delavci tudi enako zdravstveno stanje."
Sindikat trdi, da delavcev ni obveščal o kriterijih
Kako smo torej na Večeru prejeli izjavo, za katero Gorenje trdi, da je ni delavcem nikoli dalo v izpolnitev? "Preverili smo vaše navedbe in s strani vodstva ali širše vodstvene ekipe ni bilo nobenega navodila za izpolnjevanje izjave o zdravstvenem in socialnem stanju. Prav tako nihče ni tiskal in dajal izjav zaposlenim," so sporočili in nas napotili, naj preverimo naš vir, saj da je ta morda sam natisnil izjave in jih položil na delovno mizo. Izjava je bila namreč objavljena na njihovem intranetu, so dodali. V nadaljevanju so pojasnili, da je imel z zaposlenimi Gorenja 21. februarja sestanek sindikat, "kjer so jih obvestili o sprejetih kriterijih za določitev presežnih delavcev v HGE, med drugim tudi o omenjeni izjavi. Prav tako so jih obvestili, da je izjava objavljena na intranetu in da jo lahko vsak pogleda."
O vprašalniku smo govorili tudi z Žanom Zebo, predsednikom sindikata Skei Gorenje. Bil je kratek, a jasen: "Sindikat je proti odpuščanju delavcev, zato je sprejel odločitev, da ne bo sodeloval pri oblikovanju kriterijev za odpuščanje, in posledično tudi ni podpisal dogovora o kriterijih za odpuščanje. Kriterije je v celoti oblikoval delodajalec sam, s čimer je prevzel celotno odgovornost zanje in za njihovo primernost in zakonitost. Naš interes je, da teh odpuščanj ni in da se zagotovita višja proizvodnja in večja prodaja, kar je bilo tudi obljubljeno ob prevzemu."
Gorenje na drugi strani trdi, da je sindikat na februarskem sestanku delavce obvestil o kriterijih za odpuščanje. Ali to drži, smo še preverili pri Zebi, ki odgovarja: "Sindikat delavcev ni obveščal o kriterijih, ampak je to storil delodajalec z objavo na intranetu."
Je podpisovanje izjave na zalogo dovoljeno?
Jadranko Grilc, glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za delo, pojasnjuje, da z nekaterimi podatki za ugotavljanje doseganja kriterijev za določitev presežnih delavcev delodajalec že razpolaga oziroma bi moral razpolagati. To so podatki o delovni dobi, strokovni izobrazbi delavca, delovni uspešnosti ... "Delodajalec ne sme poizvedovati za podatki, ki z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja nimajo nobene zveze," dodaja.
Še večjo pozornost mora delodajalec nameniti tako imenovanim občutljivim osebnim podatkom, med katere sodi zdravstveno stanje, pove Grilc. Lahko zbira, obdeluje in uporablja osebne podatke le, če je to izrecno predpisano z zakonom, in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Je dajanje takšne izjave v izpolnitev, še preden je zares potrebno, torej sploh dovoljeno? "Pridobivanje osebnih podatkov, sploh pa občutljivih, kar tako, na zalogo, ne da bi delodajalec vedel, ali jih bo potreboval, se ne zdi primerno," pojasni. In še: "Napoved delodajalca, da bo za mnenje o zdravstvenem stanju delavca zaprosil pooblaščenega zdravnika pri delodajalcu, nam ni najbolj razumljiva. Če ima katerikoli delavec kakršnekoli zdravstvene omejitve pri opravljanju dela, bi v vsakem primeru moral obvestiti delodajalca - to velja za vse zaposlene delavce, ne glede na to, ali delodajalec vodi postopek pred odpovedjo ali ne."
Ni utemeljenega razloga za zbiranje podatkov o zakonski zvezi
Po odgovore o ustreznosti tovrstne izjave smo se obrnili na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta pojasnjuje, da je lahko zbiranje določenih podatkov zaposlenih v zvezi z uporabo kriterijev, ki so podlaga za določitev presežnih delavcev, dopustno. "Ni pa videti utemeljenega razloga za zbiranje podatkov o tem, ali posameznik živi v zakonski zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti." Obenem doda, da informacijski pooblaščenec zgolj v okviru mnenja, torej brez izvedbe inšpekcijskega postopka in razjasnitve vseh okoliščin, ne more dokončno presojati ustreznosti oziroma zakonitosti izjave, ki smo ji jo opisali. Delodajalec sicer sme od delavca zbirati določene osebne podatke, kriterij za določanje presežnih delavcev pa ne smejo biti na primer podatki o diagnozi, nosečnosti in podobno, pojasnjuje Prelesnikova.
Vsekakor veljajo glede pridobivanja zdravstvenih podatkov tudi v tem primeru omejitve in pravila. "Delodajalec ne sme pridobivati diagnoz in podobnih drugih zdravstvenih podatkov, ki niso povezani z delom. Zakon sicer ne določa, katere konkretne zdravstvene podatke lahko delodajalec pridobiva in na kakšen način, vsekakor pa ga mora voditi načelo sorazmernosti, delavec pa lahko deloma (če ne gre za podatke o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev oziroma omejitev, ki so pogoj za opravljanje dela) sam izbere, katere zdravstvene okoliščine bo navedel, če želi, da jih delodajalec upošteva pri določanju programa razreševanja presežnih delavcev," je jasna Prelesnikova.
