V Savinjski dolini na pobočju Dobrovelj stojijo ohranjeni ostanki mogočnega in izjemno pomembnega gradu Žovnek, katerega preteklost je povezana z družino svobodnih gospodov Žovneških. Ti so bili edina plemiška družina na sedanjem slovenskem ozemlju, ki so bili tu stalno naseljeni in so imeli svojo družinsko svobodno posest.
Grad je bil naseljen do leta 1816, po tem so se lastniki preselili v dvorec v dolini. Nekdanje bivališče so po svojem odhodu prepustili propadanju, kar je pomenilo, da je žovneški grad postajal vse bolj zaraščen in zapuščen. Okoli leta 1900 je bil sicer izveden manjši poskus ohranjanja ruševin, ko so pokrili obrambni stolp, uredili dostope in na nekaterih mestih izravnali teren.
Prelomno leto 1993
Temu je sledilo več kot 90-letno obdobje mirovanja. Do leta 1993. Takrat so se domačini odločili, da poskusijo vsaj delno urediti območje gradu. Ob lepih dneh so na grad namreč prihajali različni obiskovalci. Predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje so takrat opravili pregled gradu, pomagali so jim tudi predstavnik krajevne skupnosti Braslovče, Turističnega društva Braslovče in zainteresirani krajani. "Po temeljitem ogledu je bila sprejeta odločitev, da bi pristopili k urejanju grajske ruševine, saj so bili nekateri deli ohranjeni tako, da bi bilo smiselno opraviti vzdrževalna dela," pove Franci Kralj, predsednik kulturnozgodovinskega društva Žovnek. Ker je bil grad brez pravnega statusa, je bil najprej pripravljen predlog za sprejetje sklepa o proglasitvi za kulturni spomenik. Aprila 1993 je bil sprejet sklep o razglasitvi ruševin gradu Žovnek za kulturni spomenik. Od takrat se je zgodba o obnovi gradu odvijala na prav poseben način, takšen, ki ga je težko najti drugod. Prenove gradu so se namreč lotili prostovoljci, ki to počnejo še danes. Mineva 26 let, odkar se žovneški grad prebuja in dobiva lepšo podobo s pomočjo prostovoljcev, ki jim je mar.
Zberejo se vsako nedeljo pred kosilom
"Prva leta so bile prostovoljne delovne akcije organizirane občasno za opravljanje nujnih del, sedaj pa so že nekaj let delovne akcije vsako nedeljo dopoldne od 1. januarja do 31. decembra. Brez vabil. Dve leti so dela potekala po dogovoru med zainteresiranimi posamezniki, od leta 1995 pa so prostovoljna dela dejavnost Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče," pripoveduje Kralj.
Če so začetna očiščevalna dela opravili izključno domačini, so se naslednja leta v dela vključevali tudi prostovoljci iz drugih krajev Savinjske doline in njene okolice. V dela se občasno vključujejo tudi društva in interesne skupine. "V vseh letih je pri delu sodelovalo okoli 400 prostovoljcev, od tega jih je približno deset, ki so redni udeleženci delovnih akcij. Delo je primerno predvsem za moške, a se vključujejo tudi ženske, ko je treba očistiti teren ali objekte. Opravil je za vse dovolj in se jih da prilagoditi spolu in starosti udeležencev. Do sedaj je bilo opravljenih več kot 20.000 ur prostovoljnega dela," pojasni sogovornik.
Potrebni sta le volja in vztrajnost
Prostovoljci so ves čas deležni tudi pomoči občine. Prva leta je obnavljanje podpirala občina Žalec, po ustanovitvi občine Braslovče pa obnavljanje podpira ta. "Občina financira obnavljanje velikih posegov, kot so zlasti ureditev ostrešij in nekaterih elementov nekdanjih stavbišč. Poleg tega prostovoljcem zagotavlja za delo potreben cement, pesek in zaščitna sredstva," pove Franci Kralj in še dodaja, da prostovoljci za delo potrebujejo le voljo in vztrajnost. "Tega pa imajo na pretek." Kot pove Kralj, je bil leta 1993 načrt le očistiti območje nekdanjega gradu. Se je pa kmalu pokazalo, da bo treba zaradi nevarnosti za obiskovalce obnoviti nekatere dele gradu, kot so vhodni stolp, obrambni stolp, nekateri visoki zidovi in obzidja. Zaradi zaščite pred poškodbami je bilo treba začeti tudi urejanje streh.
