Hud boj konkurentov za odvoz vozil z avtoceste za Darsove koncesije

Celjsko podjetje Žonta, ki ima na Vranskem na območju nekdanjega podjetja Kiv avtoodpad, je, kot smo v Večeru že poročali, izgubilo Darsovo koncesijo, po kateri je na petih odsekih avtoceste odstranjevalo okvarjena težka vozila ali poškodovana v prometnih nesrečah. Kot so dejali na Darsu, so od pogodb odstopili zaradi ponavljajočih se kršitev pogodb s strani družbe Žonta in številnih pritožb. "Vse pritožbe je družba Dars skrbno preučila in ob izpolnitvi pogojev za odstop skladno z določbami in javnega poziva od pogodb na vseh sklopih tudi odstopila."

Pritožb niso mogli videti

Prejšnji teden je Žonta nehal opravljati delo koncesionarja. Hkrati pa se je prvič javno odzval na vse nepravilnosti, ki mu jih Dars očita. Kot poudarja, je sedaj v igri preveč delovnih mest in s tem družin, da bi se predali brez boja. Zato so tudi vložili zahtevo za sodno varstvo. Predvsem pa lastnik podjetja Samo Feštajn trdi (sicer dodaja, da po informacijah, ki jih neuradno ima), da za skorajda vsemi nepravilnostmi in pritožbami, o katerih govori Dars, stoji njegov konkurent Draganovič, d.o.o., iz Žalca, ki je sicer že dolgoletni koncesionar na avtocestah.

Pritožb namreč sami nikoli niso mogli videti, da bi sploh razbrali, kdo se pritožuje, zakaj in s kakšnim motivom. Sklepa celo, da naj bi konkurenca botrovala posnetku, ki kroži na internetu in na katerem Feštajn nepravilno zaustavlja tovorno vozilo; posnetek je naredil voznik tovornjaka, ki naj bi ga bili teden prej videli pri konkurenci. "Iz posnetka se lepo vidi, da je zrežirano. Kako naj bi sicer tovornjakar v trenutku, ko sem zapeljal pred njegov tovornjak, imel v rokah dva telefona in me snemal?" Trdi, da je zgodba bila povsem drugačna. In sicer, da sta bila z voznikom tovornjaka zmenjena, da zaradi okvare zapelje z avtoceste, sam pa je vozil za njim. Ker se je tovornjakar ustavljal, se je sam res zapeljal pred njega, da bi preveril, kaj se je zgodilo. "Ko sem videl, da me snema, mi je bilo povsem jasno, da so mi to namestili."

Podobnih nagajanj naj bi bilo več, trdi Feštajn. Delavci Draganoviča naj bi bili zalezovali tovornjakarje z okvarami na vozilih na odsekih avtocest, ki so sodili v področje dela Žonte, in jim govorili, naj Žonti ne zaupajo, ker jih bo ogoljufal. Tudi afera z moldavskimi državljani, ki so na zadnji dan v letu čakali v Celju na popravilo avtobusa, da bi lahko nadaljevali pot, naj bi bila drugačna, kot je bila predstavljena v javnosti. Feštajn opisuje, da so jih sami brez plačila vendarle bili pripravljeni spustili naprej, ker je ambasada jamčila, da bodo popravilo avtobusa plačali, a da jih je potem zadržala Civilna zaščita. "Mi smo izpadli grdi rački, ker smo zgolj želeli dobiti plačilo. Ob tem se pa nihče ne vpraša, zakaj avtobusni prevoznik zanje ni zagotovil nadomestnega prevoza, da ljudje ne bi čakali."

Napake dela sam

Predvsem pa Feštajn meni, da konkurentu Draganoviču nekdo na Darsu pomaga, saj se je denimo na razpis, pri katerem je poleg izpolnjevanja pogojev poglaviten kriterij hitrost oddaje vloge, Draganovič prijavil v manj kot treh urah, čeprav je bilo treba pripraviti kup dokumentacije. "Razpisni pogoji so bili nekoliko drugačni kot sicer, zato ni bilo mogoče, da bi kar kopiral dokumentacijo kakšnega prejšnjega razpisa," trdi.

Lastnik konkurenčnega podjetja Enes Draganovič ob vsem tem zamahne z roko. "On se vedno sklicuje name, a pri meni je vse čisto. V poslu sem že 30 let, v življenju nisem bil nikoli kaznovan, sam pa ima nad sabo kup kazenskih ovadb. Ali, če vam povem drugače, vsi ostali, ki opravljamo avtovleko, se med sabo razumemo. Feštajn se ne razume z nikomer. Če je človek pustil 55 ljudi za novo leto zunaj! Če je vozilo vlekel s primorskega konca v Celje, kar ni dovoljeno, a sem zato jaz kriv? Očitno je imel Dars argumente, da se je tako odločil. Zadaj so odškodninske tožbe, pritožbe. Sam sebi je skuhal to juho. Vedno govori, da sem jaz za vsem tem, a dejstvo je, da sam dela napake, in Darsu je očitno sedaj prekipelo." Koncesijo, ki je od petka naprej Žonta ne sme več opravljati, so razdelili med štiri koncesionarje, največji del je dobilo podjetje Avtovleka Kopitar, Draganovič je dobil približno četrtino posla.

Vse obtožbe smo opisali tudi Darsu in prosili za komentar. V svojem odgovoru so bili precej skromni in predvsem zelo splošni. Pojasnili so, da opravljajo nadzor nad pravilnim izvajanjem pogodbenih obveznosti izvajalcev. "Vse storitve morajo biti opravljene skladno z zakonom, pogodbo, cenikom in obveznimi navodili. Dars pa z namenom večje transparentnosti in z zasledovanjem cilja varnosti na cestah in čim boljšega servisa uporabnikom vzpostavlja še dodatne varovalne mehanizme z namenom preprečiti kakršnekoli anomalije pri izvajanju storitev avtovleke z avtocest in hitrih cest," so odgovorili.

Edino, kar so podrobneje razložili, je, kako je Draganovič na razpisu lahko sodeloval, če je uradno na seznamu podjetij z negativnimi referencami. "V primeru pridobivanja ponudb za izvajanje storitev avtovleke ni šlo za postopek javnega naročanja po zakonu o javnem naročanju, ampak postopek javnega poziva," so pojasnili, zato omejitve, ki bi bile vezane na seznam negativnih referenc, niso veljale.

Sumi goljufij do policije

Žonta je letno opravil okoli tisoč intervencij, kar je v povprečju skoraj tri na dan. Draganovič pravi, da jih je sam imel približno sedemkrat manj. Ali nekateri koncesionarji izkoriščajo svojo vlogo? Koliko voznikov je morda zoper katerega od koncesionarjev podalo ovadbe, smo vprašali Policijsko upravo Celje. "Prijav konkretnih oškodovancev do sedaj nismo prejeli," pojasnjujejo.

Dodajajo, da so aprila letos prejeli anonimni prijavi, ki opisujeta problematiko parkiranja vozil v industrijski coni Arja vas (za te še zbirajo obvestila), a nista prišli od konkretnih oškodovancev, temveč posredno. "Prijav s strani oškodovancev, ki navajajo, da so jim želeli koncesionarji, ki izvajajo odvoz tovornih vozil na avtocesti, računati storitve, ki jih niso naročili, smo v zadnjih nekaj letih prejeli več. Večinoma je šlo za odnos med naročnikom in izvajalcem del, ko se naročniki niso strinjali z višino izdanega računa. Velikokrat je šlo za nesporazum zaradi jezikovnih ovir, v nekaterih primerih tudi za sume storitve kaznivih dejanj goljufij. Prijave so bile zoper oba takratna koncesionarja," so še dodali.