Brina Kerič
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in župan Občine Šoštanj Boris Goličnik sta sklicala izredno sejo svetov občin. Na sestanku pri ministru za okolje mag. Bojanu Kumru v prejšnjem tednu sta bila namreč seznanjena, da se pripravlja interventni zakon, ki bi omogočil izločitev Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), kar bi preprečilo njun stečaj. Na sejo sta povabila predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki se je ni udeležil, pristojne ministre, predsednika uprave SDH, direktorje družb HSE, ELES, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, predsednika sindikatov Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj ter predsednika sveta delavcev Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj.
Prehod mora biti pravičen
Da so zaznali možnost izvzema TEŠ iz HSE že v prvem delu tega leta, ko je bil prvič objavljen načrt upravljanja s premoženjem, pravi Dermol, ki interventnega zakona ne podpira. "Ko govorimo o energetiki v Šaleški dolini, zaupam zelo malo ljudem, ker smo se v preteklosti velikokrat opekli. V tem trenutku ne podpiram interventnega zakona. Moje pristojnosti niso povezane s tem, da bi lahko odločal o premoženju, moram pa zaščiti lokalni interes. Najpomembnejše se mi zdi, da zadostimo pravičnemu prehodu. Dokler nimam jasne zaveze, da bo zadoščeno pravičnemu prehodu, da bodo zakoni takšni, kot morajo biti, in usklajeni z lokalnimi deležniki, dokler interventni zakon ne bo usklajen z lokalnimi interesi in potrebami, ne morem biti za," je odločen Dermol. Stečaj je zanj nepotrebno ustrahovanje, ki vnaša nemir v skupnost in med zaposlene. "Pravičen prehod zame pomeni, da v procesu prestrukturiranja in izstopa iz premoga nihče ne sme biti talec ali žrtev, da bi bil za kaj prikrajšan," je jasen Dermol. Po njegovem mnenju lahko to zagotovita Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju regije Saša, ki pa še nista sprejeta, morata pa biti usklajena z lokalnimi deležniki. "Le tako lahko zagotavljamo socialno varnost zaposlenih, odgovarjamo na vprašanje predčasnih upokojitev, govorimo o prekvalifikaciji kadrov, varnosti pri delu, opredelimo tehnično zaprtje jame in dobimo jasna zagotovila, da bomo tukaj lahko odpirali nova delovna mesta," pravi Peter Dermol in zagotavlja, da na uvoz tujega premoga ne bodo pristali.
Situacija neizbežna, interventni zakon pa je nujen, je prepričan Kumer
Interventni zakon je neizbežen
Kot je povedal mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, so številke potrdili vsi deležniki. Pravi, da če želimo zadostiti pravičnemu prehodu, potrebujemo interventni ukrep, da premostimo čas, dokler ni obeh zakonov. "Načela pravičnega prehoda morajo biti vtkana v oba zakona," je jasen. Če interventnega zakona ne bo, se bodo začeli postopki, ki nimajo povratka. Meni, da je situacija neizbežna, interventni zakon pa je nujen in rešuje nastalo situacijo. Kot je povedal minister Matjaž Han, popravnega izpita v tej dolini ne bo več. Ne glede na interventni zakon so imeli že nekaj razpisov, da lahko gospodarstvo v Šaleški dolini dobi denar za novo perspektivo. Interventni zakon nima nobene zveze s prestrukturiranjem regije. Šaleški dolini moramo dati novo perspektivo z denarjem iz Evropske unije in novimi svežimi idejami, je prepričan Han. Kot je povedal minister dr. Aleksander Jevšek, bo Zakon o razvojnem prestrukturiranju regije Saša pripravljen 10. decembra. "Ampak s tem zakonom se prestrukturiranje ne bo začelo, temveč nadaljevalo," je povedal.
Kaj pravijo v HSE
"Razmere na trgu so se tako spremenile - zeleni prehod, ki predvideva, da se cene dvigujejo in cena električne energije pada, zato HSE s 1. januarjem TEŠ ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene, po 1. januarju bi TEŠ lahko dal samo še tržno ceno električne energije, kar pa seveda TEŠ in Premogovniku ne zadostuje. Vse, kar bi dal več, bi bila nedovoljena državna pomoč, zato tak način financiranja ni več mogoč po 1. januarju," je pred izredno sejo povedal generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj. "Rešitev, ki je na mizi in smo jo s strokovnjaki proučili, bi pomenila, da bi TEŠ primarno obratoval za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini, elektrika bi bila nekakšen stranski produkt. S tem bi bil TEŠ umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam nedovoljene državne pomoči. Proizvodnja TEŠ bi prva leta znašala nekje 50 odstotkov tega, kar proizvaja letos, potem bi z leti ustrezno padala, skladno s tem, kolikor bi bilo razpoložljivega premoga in kolikor bi bilo nadomestnih virov toplote," je še povedal.
