Je za podiranje dreves kriv onesnažen zrak?

Asja Lednik
27.12.2018 16:17

Na celjski občini trdijo, da so podrli pretežno suha drevesa. Odmrla drevnina v bližini pohodnih površin zaradi negativne statike predstavlja potencialno nevarnost v okolju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Metka Krajnc

Ogorčeni, nemalokrat celo jezni, so nekateri Celjani in Celjanke, kadar na javnih površinah v Celju odstranjujejo drevesa. Zadnje dni je revolt na socialnih omrežjih povzročila sečnja dreves ob Kersnikovi ulici v Celju in še prej v bližini celjske tržnice. Mesto je bilo včasih bolj zeleno, kot je danes, ugotavljajo občanke in občani, na celjski občini in v občinskem podjetju Simbio pa to zanikajo.

Kaj kažejo številke

Najprej številke. Na javnih površinah Mestne občine Celje raste 13.500 dreves, ki so popisana in evidentirana v občinskem katastru dreves, uvodoma pojasnjujejo na celjski občini. V letu 2018 so zaposleni v podjetju Simbio na javnih površinah odstranili 129 dreves in do zdaj zasadili 72 novih dreves ter 259 novih večjih grmovnic. Ko govorimo o obdobju petih let, so na javnih površinah v Celju odstranili 462 dreves in umestili 536 novih dreves.

Podiranje dreves v Kersnikovi ulici v Celju
Metka Krajnc

Zakaj izginjajo drevesa

Občanom se zdi, da v mestu iz leta v leto izginja vedno več dreves. Je za to morda kriv onesnažen celjski zrak? Na Simbiu to zanikajo. "Vitalnost drevesnega sloja v mestu ni izključno v korelaciji samo z onesnaženim mestnim zrakom, kot omenjate v vprašanju, ampak je prisotnih več faktorjev, ki so povezani in vplivajo na optimalno rast, razvoj in kondicijo drevnine v mestu. Beležimo identične izkušnje kot ostala primerljiva slovenska in evropska mestna okolja," razloži Milovanović.
Ali je Celje po številu podrtih dreves konkurenčno z drugimi slovenskimi mesti, smo preverili v občinah Maribor, Ptuj, Koper, Žalec, Ljubljana in Kranj, kjer se na vprašanje edini niso odzvali.
Na Mestni občini Ptuj (MOP) so sporočili, da so v letu 2018 na javnih površinah v lasti MOP odstranili 14 dreves, pri čemer so bila vsa drevesa suha, poškodovana ali bolna. Na novo so zasadili 30 dreves. Ločeno se je izvedla odstranitev 103 dreves in velikih grmovnic v starem ptujskem mestnem pokopališču ob celoviti prenovi v Park spominov, na novo pa so zasadili 124 dreves in velikih grmovnic. Kako je v Mariboru? Na Mestni občini Maribor (MOB) odgovarjajo: "Povprečno letno odstranimo 30 dreves, letos smo jih zasadili vsaj 80 na raznih lokacijah. Številke so v povprečju vsako leto enake, trend zasajevanja novih pa se vsako leto poveča za 10 do 20 odstotkov."

Podiranje dreves v Kersnikovi ulici v Celju
Metka Krajnc

Celje na prvem mestu

Od občin, ki so posredovale podatke, je Celje v letošnjem letu krepko na prvem mestu. Kako na Simbiu odgovarjajo razburjenim meščanom, ki si želijo zelenega mesta, hkrati pa so prepričani, da dreves ni nujno vselej podreti, pač pa jih kako drugače rešiti? "V podjetju Simbio se dobro zavedamo zelenega poslanstva in si konstantno prizadevamo ustvarjati čisto, urejeno in z drevesi ozelenjeno mestno okolje,« odgovarjajo kratko in jedrnato. Dodajajo še, da se občani na njih pogosto obrnejo v času izvedbe na terenu, kjer delovna ekipa vedno obrazloži ukrep oziroma navede razlog morebitne odstranitve posameznega drevesa. "Veseli smo, da se občani zavedajo okolja, v katerem ustvarjajo in živijo."
Na celjski občini so s stanjem zadovoljni, odgovarjajo, da se zavedajo, "da so drevesa pljuča našega mesta. Naše mesto je zeleno in ima ogromno dreves, ki jih strokovno vzdržujemo. Zelo smo ponosni tudi na naš Mestni gozd. Razprostira se na 94 hektarih gozdne površine in s 14 kilometri sprehajalnih poti predstavlja največjo urejeno, javno zeleno površino v Celju, ki obiskovalce, sprehajalce in rekreativne športnike privablja v vseh letnih časih." Dodajajo, da "poleg tega zadnji dve desetletji tudi načrtno odkupujemo gozdne površine v okolici mesta in si prizadevamo, da bi bile urejene in privlačne tako za turiste kot domačine. Veseli smo, ker število obiskovalcev Mestnega gozda iz leta v leto narašča."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta