Dva tedna sta pretekla od takrat, ko je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) velenjskemu komunalnemu podjetju in občinam poslala dopis, da odstopa od leta 2017 sklenjene pogodbe o dobavi toplotne energije, ki velja tako za ogrevanje kot za dobavo tople vode. Razlog – cene niso več takšne, kot so bile, predvsem zaradi vse dražjih emisijskih kuponov. Odpovedni rok sicer traja deset let; predčasen odstop ni mogoč, zagotavljajo na velenjski občini. "V tem obdobju pa bomo lokalne skupnosti, skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje (KPV) in ob pomoči države, v celoti nadomestile obstoječi toplotni vir," pravijo v Velenju. Sicer niso dodali, da bodo v vmesnem času najverjetneje morali plačevati dražje ogrevanje, saj jim je TEŠ skupaj z odpovedjo pogodbe poslal dopis, v katerem jih poziva k sklenitvi nove pogodbe, ki bi v "luči spremenjenih okoliščin nadomestila odpovedano pogodbo," so dejali v TEŠ in dodali, da so jih na to opozorili že aprila letos. "Takšne nenadne in enostranske odločitve so v času, ko se celotna dolina sooča z izjemno zahtevnim procesom prestrukturiranja, izjemno družbeno neodgovorne. Zagotovo po nepotrebnem v javnosti širijo dodatno napetost, nezaupanje in nezadovoljstvo," pa odstop komentirajo v KPV.
Stavijo na elektrodna kotla
Dolino čaka težka naloga – najti morajo nadomestni ogrevalni vir za več kot 40 tisoč prebivalcev in industrijske uporabnike, ki imajo celo nekatere proizvodne procese vezane na toplotno energijo iz TEŠ. "Pravzaprav smo v tem času že pristopili k prvi fazi iskanja nadomestnega vira, in sicer je KPV minuli teden objavilo Povabilo zainteresiranim gospodarskim subjektom za sodelovanje v strokovnem dialogu, katerega namen je neformalna izmenjava strokovnih mnenj med zainteresiranimi gospodarskimi subjekti na eni strani in naročnikom KPV na drugi strani, za namen priprave ustrezne razpisne dokumentacije in izvedbe javnega naročila. Pristopili pa bomo tudi k izvedbi prvega izmed projektov z nazivom Zelena transformacija KPV: Prehod daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije v kombinaciji z visoko napetostnima (VN) – elektrodnima kotloma. V okviru tega projekta je predvidena izvedba sistema, ki bo v kombinaciji z elektrodnima kotloma, hranilnikom toplote, proizvodnjo energije iz sončnih elektrarn in drugimi distribuiranimi viri obnovljivih virov energije pomenil začetek prehoda na nov sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini," opisujejo na Mestni občini Velenje.
Dolino čaka težka naloga
Sončne elektrarne na vse komunalne objekte
Pri podatku, da bodo uporabljali elektrodne kotle, nekateri poznavalci zgolj privzdignejo obrv, češ da bo to pošastno drag način ogrevanja. V KPV pa trdijo, da bosta prav takšna kotla omogočila cenovno optimizacijo ogrevanja. "V projektu bi postavili dva VN-elektrodna kotla in zalogovnik toplote. Prvi VN-elektrodni kotel inštalirane moči deset megavatov bi bil postavljen v bližini KP na naslovu Koroška cesta 3a v Velenju, v objektu, kjer imamo že centralno energetsko postajo in črpališče Podkraj - Gorica z elektro transformatorskimi postajami in drugimi priključnimi vodi na sistem ogrevanja Velenja. Na lokaciji bi namestili tudi akumulacijo toplote v predvideni velikosti tisoč kubičnih metrov. Drugi kotel moči pet megavatov pa bi postavili v občini Šoštanj. S tem bi uravnotežili koristi obeh lokalnih skupnosti ter omogočili možnost koriščenja skupno 15 megavatov moči ter optimizirali proizvodnjo toplote in ju uporabljali tudi za zagotavljanje sistemskih storitev omrežnim upravljavcem," pojasnjujejo v KP. Poleg tega bi postavili fotonapetostne panele na sedežu komunalnega podjetja in še na treh dislociranih objektih, na objektu, imenovanem naprava za pripravo pitne vode Grmov vrh in Čujež ter objektu pokopališča Podkraj. "Dodali bi še kogeneracijo iz bioplina moči 210 kilovatov, ki ga KO VE pridobiva na centralni čistilni napravi - kogeneracijska naprava je že postavljena, dodatno bi jo nadgradili in vključili še polnilnico za avtomobile."
Preverjajo možnost sežiga komunalnega blata
Pri tem bodo v dolini očitno ponovno pionirji (kot so denimo poskušali biti z uvedbo avtobusov na vodik, projektu, ki je trenutno obtičal v predalih uradov). "Projekt pripravljamo v partnerstvu z Elesom in Laboratorijem za energetske strategije (LEST) Univerze v Ljubljani, ki je podoben projekt že naredila oziroma ga zdaj izvaja na Ravnah na Koroškem. VN-elektrodna kotla se bosta uporabljala tudi za zagotavljanje sistemskih storitev operaterju prenosnega omrežja elektrike, za pogon pa bosta uporabljala elektriko, proizvedeno iz sončnih elektrarn, in elektriko iz prenosnega omrežja v času, ko bo najcenejša," dodajajo v KPV.
Kljub ideji ogrevanja z VN-elektrodnima kotloma pa velenjska občina še snuje idejo o uvedbi monosežiga blata iz komunalnih čistilnih naprav. Pa čeprav je nedolgo tega podoben projekt sosežiga odpadkov v TEŠ klavrno propadel zaradi nasprotovanja občanov. "Ravno v teh dneh smo skupaj s KPV pripravili projektno nalogo za monosežig in jo tudi že poslali na ministrstvo za okolje in prostor. Če bo potrjena, bo podlaga za izdelavo študije izvedljivosti za monosežig blata iz komunalnih čistilnih naprav s strani ministrstva za okolje in prostor. Bomo pa o tem še obveščali," dodajajo na velenjski občini.
Tudi na sodišče
Potem ko je TEŠ nedavno napovedal odstop od pogodbe za dobavo toplotne energije v Šaleški dolini, je direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori ocenil, da je odstop od pogodbe neutemeljen, nesprejemljiv in neveljaven. Dejal je, da leta 2017 podpisana pogodba predvideva desetletni rok za odstop od pogodbe.
Kot je na današnji seji velenjskega mestnega sveta v odgovoru na vprašanje svetnika Sebastjana Apata (SDS) povedal Mori, je TEŠ kot razlog za odstop od pogodbe navedel rast cen emisijskih kuponov in prenehanje obratovanje bloka 5 s 1. aprilom 2022. Svoje stališče je občina pripravljena uveljavljati tudi na sodišču. (sta)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
