Kakšno je zakulisje boja za šentjurska jajca in jabolka v prisilki Meje Šentjur

Rozmari Petek
10.03.2021 06:00
Kaj je v spopadu med novim lastnikom Meje Šentjur in DUTB, zakaj je DUTB s prodajo delnic Meje Šentjur soglašal, s prevzemom družbe, ki je temu sledil, pa ne?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Podjetje meja - obiranje jabolk
Sherpa

V tem tednu je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) poslala zanimivo sporočilo za javnost. Zapisala je, da v dobrobit družbe Meje Šentjur (gre za enega največjih prodajalcev kokošjih jajc in jabolk) nadaljujejo postopek prisilne poravnave. Razveselili so se namreč odločitve višjega sodišča v Ljubljani, ki je soglašalo z njihovo namero, da prevzamejo vodenje tega podjetja. "S tem se dolgoročno krepi stabilnost družbe Meja, ob tem pa družba nadaljuje z razdolževanjem ter zasledovanjem dolgoročne plačilne sposobnosti. Začeti postopek upniške prisilne poravnave prinaša pozitivne učinke upnikom družbe in deluje v smeri doseganja zahtevane kreditne sposobnosti, ki jo bo Meja potrebovala za opravljanje svoje dejavnosti v prihodnosti," so zapisali v sporočilu za medije in dodali, da bodo nadaljevali "z odgovornim upravljanjem družbe".

Menjave direktorjev z varnostniki ob strani

A samo sporočilo brez vedenja, kaj se s to družbo dogaja zadnjega pol leta, ne pove dosti. Znano sicer je, da je Meja Šentjur sodila v sklop premoženja celjskega podjetnika Darka Zupanca, natančneje v Poslovne sisteme Zupanc (PZS), ki so od leta 2014 v stečaju. Stečajnemu upravitelju PZS je šele lani poleti delnice Meje uspelo prodati, in sicer jih je za 600 tisoč evrov kupila družba Altius s Ptuja. S prodajo delnic je soglašal tudi družba DUTB kot upnik PZS. Kmalu zatem, septembra lani, pa je ravno DUTB predlagal prisilno poravnavo Meje Šentjur. Takoj zatem je z mesta direktorja odstopil Roman Gregorn, na njegovo mesto pa sta vstopila kar dva - DUTB kot največji upnik je za direktorja imenoval Mitjo Križaja, novi večinski lastnik Meje Šentjur pa Božidarja Vukašinoviča. Od tod naprej so stvari eskalirale - s pomočjo varnostnikov sta en čas direktorovala zdaj en, zdaj drug. Ravno v času, ko se je bilo treba odzvati na predlog prisilne poravnave, je podjetje vodil Križaj, ki prisilni poravnavi ni ugovarjal. Po začasni odredbi je na mesto direktorja prišel Vukašinovič, tako stečajna sodnica kot višje sodišče v Ljubljani pa sta, kot sledi tudi iz sporočila DUTB, na mesto direktorja znova "postavila" Križaja.

Kako v letu dni do insolventnosti

Kljub živahnemu insolvenčnemu postopku pa na spletnih straneh Ajpesa ni mogoče najti podatka, kako velike so finančne težave podjetja, da je zanj bila potrebna uvedba prisilne poravnave. Še leta 2019 je podjetje ustvarilo 9,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za deset odstotkov več kot leto poprej, beležili so nekaj manj kot 290 tisoč evrov dobička. Celjsko sodišče, ki vodi postopek, se je zadovoljilo s tem, da je direktor Križaj soglašal z uvedbo prisilne poravnave, zato, so pojasnili, sodišče po zakonu ni dolžno ugotavljati, ali je to res. Tudi načrta finančnega prestrukturiranja ob uvedbi prisilne poravnave ni bilo treba priložiti, ker je predlog uvedel upnik, torej DUTB, in kot upnik ni imel informacij, potrebnih za izdelavo omenjenega načrta. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa omogoča še, da lahko, če je vsota vseh dolžnikovih obveznosti iz računovodskih izkazov enaka ali večja od likvidacijske vrednosti sredstev, sam upnik prevzame vodenje poslov, tj. imenuje novo vodstvo in nadzorni svet. In ravno to je sodišče v primeru Meje Šentjur sklenilo.

(Pre)očitno sosledje dogodkov

"Čisto po domače bi to komentiral takole: Šli smo v trgovino, ven pa smo prišli brez denarja in brez robe, ob tem so pa nas še obsodili, da smo roparji," svojo plat zgodbe opisuje Vukašinovič kot predstavnik podjetja Altius. "Očitno smo preveč naivni. Nismo vedeli, v kakšne interese smo dregnili. Čeprav je DUTB soglašal s prodajo delnic Meje Šentjur, so že dan po dražbi, na kateri smo delnice kupili mi, vložili pritožbo. Nam sicer ni bilo jasno, zakaj, a kupnino, ki je tako ali tako prišla na DUTB, smo vseeno v celoti poravnali. Po tej pritožbi so vložili še pritožbo za vpis delnic v KDD. Dan po tem, ko smo se vpisali kot novi lastniki, so pa podali vlogo za uvedbo prisilne poravnave," opisuje.

Podjetje Meja - obiranje jabolk
Sherpa

Nekatere namige, da so delnice kupili s špekulativnimi nameni, saj uradno niso iz omenjene branže, kupec odločno zavrača. "Sam se že 20 let ukvarjam s prevozi hrane, zasebno tudi s kmetijstvom. Tu smo videli zgolj dobro naložbo." Tudi na vprašanje, od kod jim denar za kupnino, jasno odgovori. "Če več kot 30 let delaš, zaposluješ sto ljudi, potem si pa nekaj že tudi moraš v tem času zaslužiti, mar ne. Nismo špekulanti. Nismo barabe, kot nas hočejo prikazati. Najhuje pa je, da sploh ne vem, zakaj se nam vse to dogaja."

Niso "pravi" kupec?

Zakaj je DUTB torej sprva kot eden največjih upnikov tako Meje kot PZS s prodajo delnic Meje Šentjur soglašal, ko je prišlo do prevzema družbe s strani kupca teh delnic, pa je predlagal prisilno poravnavo? "Upoštevajoč nujno skrbnost in previdnost pri vodenju postopkov, DUTB s predlogom upniške prisilne poravnave zasleduje maksimizacijo poplačila svojih terjatev. Po presoji vseh okoliščin je DUTB ugotovil, da lahko s prisilno poravnavo doseže večje poplačilo terjatev, kot lahko pričakuje poplačila v drugih scenarijih, ki so trenutno možni. Se je pa za družbo Meja Šentjur zanimalo več kupcev, ki so v razgovorih z DUTB izkazali pripravljenost poplačati terjatve upnikov v obsegu, ki je primerljiv pričakovanemu učinku predlagane prisilne poravnave," so na naše vprašanje odgovorili v DUTB ter dodali, da bo takšna prisilna poravnava Meji Šentjur pomagala pri razdolževanju. Znano je, da je bilo podjetje porok za nekaj posojil, ki jih je pred leti za svoja podjetja najemal Zupanc. V DUTB dodajajo, da bo podjetje tako lahko še naprej nemoteno poslovalo ter izpolnjevalo svoje obveznosti do kupcev in dobaviteljev, "saj prisilna poravnava namreč ne vpliva na dobavitelje, temveč zavezuje le finančne upnike".

Vukašinovič dodaja, da so v času, ko so vodili Mejo, sami vlagali denar v šentjursko podjetje, da je poslovanje nemoteno teklo, medtem ko je nasprotna stran na račun Meje novačila odvetnike. In napoveduje, da se bo za pošteno plačano Mejo še naprej boril, saj je trdno prepričan, da družba ni insolventna, kot jo bodo zdaj poskušali prikazati in jo nato pripisati na upnike.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta