V Celju je že na lep dan težko najti parkirni prostor, kaj šele, ko zaradi dežja in s tem neuporabnosti koles v mesto pride še več pločevine. Prav posebej pa se stiska s parkiranjem sedaj opazi na enem največjih parkirišč ob železniški postaji, ki je sicer nekoliko odmaknjena od centra mesta. Kot smo v Večeru pred tedni že poročali, je občina na dopisni seji sprejela sklep, da 40 parkirnih mest odda v najem podjetju Nivo eko, ki je v stavbi nekdanjega razvojnega centra kupilo poslovne prostore, četudi je v zadnjem obdobju tudi v okolici zmanjkalo kar nekaj dragocenih parkirnih mest.
"Jaz tega nisem podprl, ker s strani pristojnih občinskih služb v roku, določenem za glasovanje, nisem dobil odgovora, koliko stanovalcev mesta tam najema prostore," je na zadnji seji celjskega mestnega sveta izpostavil svetnik Matija Kovač (Levica). "Bojim se, da smo sprejeli odločitev, ki bo kakovost bivanja v tem delu mesta poslabšala," je dodal. Izkušnje preteklih tednov kažejo, da se očitno svetnik ni kaj dosti zmotil.
Manj parkirišč, a težav Šrot ne pričakuje
A župan Bojan Šrot je odvrnil, da je tam na razpolago vsaj 150 parkirnih mest in da so zato svetnikove bojazni odveč. "Ta parkirišča so rezervirana le do 15.30, potem so na voljo tudi drugim," je zatrdil župan. "Prav je, da imajo tudi poslovni uporabniki možnost parkiranja. Boljše, kot da bi imeli prazne poslovne prostore, ki potem propadajo in kvarijo ugled mesta," je dodal.
Zakupi brez pravne podlage?
Vzporedno s parkiriščem ob železniški postaji je parkiranje mogoče tudi ob Razlagovi ulici. A tudi tam so tri parkirna mesta preuredili za znanega najemnika. Vendar medtem ko so za spremembo 40 parkirnih mest na železniški postaji svetniki glasovali na dopisni seji, spremembe parkirnih mest ob Razlagovi ulici ne zajema noben odlok. Na občini sicer trdijo, da je to zajeto v odloku o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe gospodarjenja z javnimi objekti, vendar treh parkirnih mest ob Razlagovi ulici v tem odloku ni najti. Sklepati je mogoče, da pravne podlage za to spremembo (še) nimajo.
Nivo eko se je resda naselil ravno v del stavb, ki zadnja leta bolj ali manj propadajo, zato je prihod podjetja s tega vidika dobrodošel. "Noben stanovalec ne bo imel težav s parkiranjem, saj tam parkira 40 stanovalcev, ki so dopoldan verjetno kje po službah, popoldan pa je parkirišč dovolj. Sicer pa, hvala bogu, da so parkirišča polna. To pomeni, da se v Celju nekaj dogaja," je še komentiral župan. Ob tem je vendarle dodal, da bodo v prihodnje poskušali sprostiti režim parkiranja na novem parkirišču park and ride (parkiraj in se odpelji s kolesom), ki je v neposredni bližini parkirišča ob železniški postaji. Sploh sedaj, ko so zaradi kolesarske poti ukinili še bližnja parkirišča ob Savinjskem nabrežju, je namreč v tem delu mesta več kot občutno premalo parkirišč, vozniki pa se pri napol praznem parkirišču park and ride sprašujejo, ali tam sploh smejo pustiti svoj avto, če nato za vožnjo po mestu ne bodo uporabili koles.
Železnica parkirišče, občina tire?
Pred leti je sicer arhitekt Valter Ernst že izdelal projekt za gradnjo parkirne hiše ob parkirišču ob železnici, ki bi povečala kapaciteto parkirišča, a realizacije vse do danes ni bilo. Zakaj, ni znano. Je pa Šrot na zadnji seji dejal, da bodo "morali začeti razmišljati, da bomo v tem delu mesta zgradili eno parkirno hišo, ker je že sedaj v času korone parkirišče kar dobro zasedeno, v normalnem času pa bo še bolj. Želimo, da bi se uspeli zmeniti z državo za preostali del parkirišč proti železniški postaji, ki so sedaj v lasti Slovenskih železnic, prva dva tira pa sta v naši, občinski lasti. To niti ni logično. Zakaj imamo mi tire, železnica pa parkirišče? Moralo bi biti ravno obratno." Dodal je, da na to temo s Slovenskimi železnicami že dolgo potekajo pogovori. In če bi do menjave le prišlo, bi tam lahko začeli graditi parkirno hišo. "In bi jo gradili po segmentih do rondoja s fontano. Takšen je načrt za bolj ali manj oddaljeno prihodnost," je to temo zaključil Šrot.
Medtem pa se težave s parkiranjem ponavljajo tudi drugje po Celju. Tako so denimo občani v Šaranovičevi ulici in Dečkovem naselju prisiljeni svoje avtomobile puščati kar ob robu ceste. Uradno dvosmerna cesta se tako ob popoldnevih zaradi parkiranja spremeni v enosmerno.
Parkiranje na cesti je marsikje nuja, zato tam tudi ni prepovedano
In kako na to problematiko gledajo na celjski občini? "Zaradi pomanjkanja parkirnih mest je parkiranje ob cesti tudi zdaj dovoljeno. Gre za ulico z omejeno hitrostjo 30 kilometrov na uro, kar omogoča srečevanje vozil tudi na ožjem delu, kjer so parkirana vozila."
Cilj je čim manj prometa
"Za čistejši zrak in prijaznejše okolje moramo iz starega mestnega jedra postopoma umakniti čim več motornega prometa in spremeniti naše navade in miselnost," občanom in obiskovalcem Celja, ki se hudujejo nad izgubo parirnih mest ob Savinjskem nabrežju, sporočajo iz celjske občine. "Zaradi ureditve kolesarskih povezav smo morali ukiniti nekaj parkirnih mest. V modri coni, kjer je bilo prej 444 parkirnih mest, smo jih ukinili 24, v II. coni, kjer je bilo 2579 parkirnih mest, pa smo jih doslej ukinili 16. Skupno smo torej ukinili 40 parkirnih mest, še vedno imamo na voljo 2579 parkirnih mest in dve garažni hiši. Zavedamo se, da to nekateri težko sprejmejo, saj smo bili do zdaj navajeni tudi v mestu parkirati čim bliže našemu cilju. Toda, če želimo imeti čistejše okolja, bomo morali spremeniti tudi svoje navade."