Kdo je za in kdo proti razglednemu stolpu v Rogaški Slatini in zakaj

V Rogaški Slatini poteka referendumska kampanja na temo podpore ali nasprotovanja gradnji 106 metrov visokega stolpa Kristal. Že prejšnji teden je z občine prišlo obvestilo za javnost, v katerem so opisali, kako nekaj znanih imen Rogaške Slatine podpira idejo o gradnji stolpa. Denimo lastnica in direktorica podjetja Afrodita Danica Zorin Mijošek, ki se je sicer kot ena redkih že pred časom postavila v podporo stolpu, pa Stanislav Pšeničnik, lastnik in direktor Grand Hotela Sava Rogaška, Franci Križan, ki je zasedal več pomembnih mest v turizmu, nekaj časa tudi v Zdravilišču Rogaška ... "Oni si to lahko privoščijo. Nekateri mediji so njihov dopis objavili kar v celoti, nam pa ti pošljejo le cenik za oglaševanje," je kritična pobudnica referenduma Eva Žgajner, ki še vedno trdi, da je veliko slatinskih hotelirjev pravzaprav proti stolpu, le da tega ne upajo javno povedati. "Sploh pa, glasovi v občinskem dopisu omenjenih ljudi štejejo povsem enako kot glasovi vseh ostalih občanov," dodaja.

Zakaj referendum

Sama bo (so)občane v prihodnjih tednih nagovarjala predvsem preko družbenih omrežij. "Želimo si kakšno soočenje, vendar razmere tega ne dopuščajo," opisuje pobudnica referenduma, ki se je boja proti stolpu lotila zato, ker meni, da bi davkoplačevalski denar lahko bolje porabili za projekte, ki bi koristili vsem občanom, in ker jo moti, da se projekt pravzaprav spreminja. "Pojavila sta se megalomanski orglarski center in nadhod. O prvem ni več veliko govora, drugi se je podaljšal," opisuje. Predvsem pa jo jezi, da občina vztraja pri projektu, čeravno naj bi bili Slatinčani, sodeč po dotedanjih javnih razpravah, po večini projektu nenaklonjeni. Župan Branko Kidrič pa stolp zagovarja predvsem zato, ker meni, da bo kot najvišja stavba v državi edinstvena turistična atrakcija in bo generator povečanega števila gostov v Rogaški Slatini.

Masovni turizem v butični Slatini?

Nasprotniki stolpa menijo, da ideja stolpa, ki privablja enodnevne goste, ne gre skupaj s konceptom mirnega butičnega turizma, na katerem gradi Rogaška Slatina. "Poleg tega smo tudi zdravilišče, kjer bi si morali prizadevati, da gostom, ki pridejo na zdravljenje, zagotovimo miren počitek, mi pa bi raje privabili avtobuse enodnevnih turistov, ki bodo po ogledu stolpa v Zdraviliškem parku pojedli sendviče iz Mercatorja, nato se bodo še slikali z Zdraviliškim domom in za vedno odšli," meni Žgajnerjeva. Kidrič pa odgovarja, da so strategijo razvoja turizma sprejeli vsi svetniki, tudi tisti, ki sedaj nasprotujejo stolpu, in so jo soglasno podprli, čeprav je v njej na strani 170 opisan ravno stolp. "Sedaj imamo v povprečju v Rogaški Slatini na dan 700 gostov. Cilj do leta 2027 je privabiti deset odstotkov gostov več, torej tisoč. Povprečno bi zaradi stolpa imeli 95 gostov več na dan. To še ni masovni turizem," poudarja.

Zakaj stolp v degradiranem delu kotline?

Ena večjih kritik stolpu je, da ne bo postavljen na vzpetini, kot je to običajna praksa postavljanja stolpov, temveč v kotlini. "Še vedno sta sporna lokacija in dejstvo, da ob številnih propadlih razglednih točkah in zapuščenih sprehajalnih poteh načrtujemo gradnjo stolpa v kotlini. Govori se o nekakšnem obujanju degradiranega območja starega mizarstva, hkrati pa to območje ne bo urejeno v celoti, saj je občina kupila le del zemljišča, na katerem ni nobenih objektov, staro mizarstvo bo torej ostalo nedotaknjeno in v svojo bližino najbrž ne bo vabilo turistov," poudarja Žgajnerjeva. Kidrič pa pravi, da stolp ravno dejstvo, da se bo lahko vsak, celo v visokih petkah, povzpel na nanj, naredi edinstvenega. "Stolp razvijamo po konceptu urbanega razgledišča - ta omogoča obisk vse dni v letu, tudi v slabem vremenu. To bo edini stolp v Sloveniji s kavarno na vrhu in edini v naši državi, ki bo ponujal interaktivne vsebine, podprte s sodobno digitalno tehnologijo za popolno zadovoljstvo obiskovalca." Glede degradirane lokacije pa pravi, da bodo z obuditvijo tega dela občine privabili nove investitorje. Obenem bo nadhod Sonce povezal staro zdraviliško jedro s Tržaškim hribom, ki je sicer ločen z glavno cesto. "S tem bo lokalna skupnost pridobila nove kolesarske in sprehajalne poti ter nova parkirišča izven centra mesta."

Gradnja, sicer izgubijo evropska sredstva?

Gradnja stolpa bo po ocenah stala 2,1 milijona evrov. "Mnogo ljudi je prepričanih, da imamo za stolp nekakšna namenska ali evropska sredstva, ki so namenjena zgolj gradnji stolpa in jih ne moremo usmeriti drugam. Da bomo celo izgubili denar, če stolpa ne postavimo," kot zmotno prepričanje izpostavlja Žgajnerjeva. Sicer dodaja, da župan tega ni nikoli rekel, "spet pa nihče z občine takšna zmotna prepričanja ne popravi", dodaja. "Mi smo večkrat povedali, da so za gradnjo stolpa načrtovani trije viri, vsak približno s tretjinskim deležem. Prvi je turistična taksa, ki jo ob bivanju v Rogaški Slatini poravnajo gosti. Drugi vir se nanaša na privarčevana lastna sredstva. Tretji vir pa predstavljajo namenske donacije gospodarskih subjektov. Evropskih sredstev za ta projekt ni zagotovljenih, priložnosti v finančni perspektivi 2014-2020 za takšne turistične projekte ni bilo. Obstaja pa možnost, da bo v prihodnjih letih kaj drugače - če se bo pojavila takšna priložnost, jo bomo izkoristili," dodaja župan.

O donatorjih, ki bi morali zbrati 600 tisoč evrov

Vprašanje, ki se postavlja pobudnikom referenduma, je, kdo so sploh donatorji. "Z izjemo enega so do danes vsi neznani. Na zadnji seji je župan povedal tudi, da se o tem, koliko bo kdo doniral, zaenkrat ne ve nič. Kako lahko potem navaja, da bo od donatorjev dobil 600 tisoč evrov," se sprašuje Žgajnerjeva. Ali imajo na občini seznam donatorjev, smo jih vprašali. "Vsak subjekt sam odloča, kdaj bo pripravljen spregovoriti o podpori projektu. Nekateri so to napovedali javno, drugi ne želijo in tudi ne bodo, saj je v nasprotju s strategijo poslovanja. O višini donatorskih sredstev se bodo odločali, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in bo znan terminski plan izgradnje," odgovarjajo na občini.

Še o stroških stolpa

Tudi stroški vzdrževanja stolpa so po mnenju Žgajnerjeve ocenjeni prenizko. "Čiščenje bo stalo 400 evrov mesečno, četudi bo velik del objekta steklen, zavarovan pa bo za pičlih 100 evrov na mesec. Težko si je predstavljati, da bomo za samo gradnjo porabili le 1,65 milijona evrov, kot navaja projekcija, če pa je pol nižji Vinarium z zgolj enim dvigalom stal dobrih 1,7 milijona evrov. Resno me skrbi, da bo vzdrževanje stolpa znašalo več kot prihodki." "Glede na projekcijo poslovanja bo na letni ravni ustvarjen presežek prilivov nad odlivi v razponu med 160.000 in 218.000 evri. Od četrtega polnega leta poslovanja so prilivi ocenjeni v višini 316.000 evrov, odlivi (vključno z vzdrževanjem) v višini 98.000 evrov. Projekcija je izdelana na osnovi predpostavk in podatkov, ki so v tem trenutku že na voljo," odgovarjajo na občini.

Če bo NIJZ podal pozitivno mnenje, bo referendum 13. decembra. Pobudniki referenduma potrebujejo, da se vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev opredeli proti, v tem primeru občina z gradnjo stolpa ne bo mogla začeti. Če bo več glasov za stolp kot proti njemu, pa bo gradnja stekla po planu.