Naravovarstveno-izobraževalni projekt Tropska hiša, ki je februarja zaživel sredi Celja, se iz meseca v mesec dopolnjuje. Tokrat so svoj dom v pritličju Celjskega doma našla dva para majhnih opic vrste beloglavka in zlatoglavi levič. V naravi sta obe vrsti ogroženi. Zato, ker se izsekavanje amazonskega gozda nadaljuje in ker ljudje s preprodajo živali za hišne ljubljenčke dobro služijo. "Po zgledu družabnih omrežij, kjer se ljudje fotografirajo z njimi, jih ljudje želijo imeti za hišne ljubljenčke. S tem se ustvarja trend še večje ogroženosti teh vrst (beloglavčkov je v naravi le še okoli 2 tisoč, zlatoglavih levičev je okoli 6 tisoč). Mi smo tukaj, da delamo ravno nasprotno – obiskovalce poskušamo ozaveščati, da to ni cirkus. Da živali niso tukaj zato, da bi izvajale akrobacije, temveč zato, da so ambasadorji ogroženih živali, saj so vse živali v naravi pomembne," poudarja avtor projekta Tropska hiša Simon Cirkulan.
Obiskovalce poskušajo ozaveščati, da to ni cirkus
Prav zato v Tropski hiši mrgoli različnih živalic. Od lemurjev in novih opic, ki prikupno švigajo mimo obiskovalcev, do pajkov, žab, kač, žužkov in pajkov. "Ko pride šolska skupina 20 otrok, se približno 15 otrok na začetku kač boji, na koncu morda le še kakšna dva. To je cilj, ker tisti, ki se jih boji, jih bo v naravi najverjetneje preganjal in kasneje celo potolkel," nadaljuje Cirkulan.
Enako velja za pajke in druge na prvi pogled ne ravno prikupne stvaritve narave, ki pa so vse del ekosistema. Vsak porušen člen v naravi posledično poruši tudi naše ravnovesje. "To je eden izmed ciljev, ki ga poudarjamo, torej, da je vsaka živalska vrsta pomembna, ne glede na to, ali je človeku všeč."
Želijo naraščaj
Naloga Tropske hiše ni le prikazovanje živali v čim bolj naravnem okolju in razbijanje tabujev, temveč upajo, da bodo živali poskrbele tudi za naraščaj in s tem obstanek svoje vrste. Mnoge ptice so si tako že našla gnezdišča v hiši, tudi sveže prispela goloba krvavečega srca (kot pove samo ime, ima ptič na prsih na videz krvavečo liso) ne izgubljata veliko časa. Nekaj predstavnikov vrste, kot denimo krokodilka, še čaka svojega partnerja, opici pa sta že v hišo prišli s partnerji. "Pri ogroženih vrstah je pomembno, da jih vzgajajo v umetnem okolju in da med sabo parimo živali, ki si niso v sorodu. Ravno zato bo živalska vrsta preživela, ker če so sedaj kritično ogroženi, je naslednja faza izumrtje v naravi. Zaradi programov varovanja in vzgoje v umetnem okolju so se v preteklosti že zgodila vračanja v naravo," poudari Cirkulan.
Z obiskom so zadovoljni
S samim obiskom Tropske hiše je zadovoljen. Čeprav so do sedaj obiskovalci zaradi epidemioloških razmer svoj obisk morali vnaprej napovedati, si je edinstveno Tropsko hišo od odprtja ogledalo okoli 5 tisoč obiskovalcev. "Prepoznali so, da imamo drugačno zgodbo in da so te živali tukaj z razlogom. Za ohranjanje vrst," opisuje. Poleg programov za šolske skupine (Mestna občina Celje omogoča ogled Tropske hiše vsem celjskim osnovnim šolam brezplačno) pripravljajo tudi poseben nočni program, kar pomeni, da si bo manjša skupina obiskovalcev lahko ogledala, kaj počnejo živali ponoči, saj se pri nekaterih vrstah pravo življenje začne šele, ko vzide luna. Pripravili so tudi poletne programe z varstvom za otroke. "Naše ograde so bolj odprte, da lahko doživijo stik z živalmi, a hkrati nakup vstopnice ne pomeni, da jim lahko narediš karkoli, hraniš živali z neprimerno prehrano, in podobno. Radi bi jih tudi vzgajali o bontonu, da se je živali treba v miru približevati," poudarja. Na ta način tudi obiskovalec od ogleda odnese kar največ. Ali, kot je poudarila podžupanja Celja Breda Arnšek, pristen stik z živalmi v Tropski hiši je nenadomestljiv. "Od tu grem vedno navdušena, fascinirana, saj ogled ni primeren le za otroke, temveč tudi za starejše."