Kdo sploh še želi biti rudar

Velenje bo prihodnji mesec slavnostno obeležilo 60 let obstoja. Gre za mesto, ki je zraslo ravno zaradi razvoja premogovništva. Predvsem zavoljo energetike je mesto še danes zgled tako imenovane sociali naklonjene občine; svojim občanom omogoča veliko nadstandardnih stvari brezplačno. Trenutno pa niti vodilni ne vedo, koliko energetske prihodnosti je sploh še pred njimi. "V pripravi so štirje scenariji obratovanja Premogovnika Velenje (PV), in sicer do leta 2054, 2045, 2040 in 2030. Najbolj verjeten scenarij zapiranja Premogovnika je med letoma 2040 in 2045," je v tem tednu ocenjeval za zdaj še aktualni (kmalu se obeta menjava) generalni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob.

​Veliko promocije, a le malo učinka

Posledice negotovosti se zadnja leta najbolj odražajo pri vpisu dijakov za rudarske poklice, čeprav jih v PV vabijo z besedami, da so v zadnjem polletju minulega leta zaposlili več kot 50 novih sodelavcev in da dijaki, ki končajo izobraževanje, lahko dobijo zaposlitev takoj. "Ugodnosti, ki jih dijakom nudimo, ni malo, za pokušino jih navajamo le nekaj: štipendiranje, jamski dodatek, opravljanje praktičnega izobraževanja v realnem okolju, nagrada za uspešnost pri praktičnem izobraževanju, brezplačni avtobusni prevozi, malica, zdravniški pregledi, brezplačen učbeniški sklad, zanimive strokovne ekskurzije, projektni tedni v naravi, možnost subvencioniranega bivanja v dijaškem domu," so zapisali v pismu, ki so ga poslali vsakemu dijaku, ki je na dnevu odprtih vrat in informativnih dneh pokazal vsaj malo zanimanja za ta poklic. A kljub temu v Šolskem centru Velenje letos ne bodo imeli niti dijaka, ki bi rad postal rudar, dva pa sta vpisala štiriletni program geotehnik.

Kaj bodo dijaki delali, ko bodo stari 40 let?

"Ni toliko stvar v sami promociji, ki smo jo vsi naredili. Treba se je vprašati, ali te kadre potrebujemo. Jaz mislim, da jih," meni direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik, ki prihodnost zanje vidi predvsem v gradbenih panogah. "Zanesljivo je delo podobno kot gradnja tunelov, vendar je rudarstvo še za stopnjo bolj rigorozno. Se mi pa zdi zelo pomembno, da mladi, ki se bodo v rudarstvo vpisovali in delali v rudarstvu, vidijo tudi, kaj se bo zgodilo, ko dela v rudarstvu ne bo več. Ker dijaki, ki se vpisujejo danes, bodo do leta 2040, ko je morda najbolj realna ocena za zaprtje rudnika, imeli za sabo le okoli 15 let delovne dobe. To pomeni, da je že danes treba razmišljati, kaj boš pa počel, ko boš star 40 let." Na vprašanje, kaj konkretno lahko delajo kot rudarji brez rudnika, Pogorelčnik odgovarja: "Ne vem, takih enoznačnih odgovorov nimam. Ampak, kot rečeno, gotovo se da delo v rudarstvu povezati tudi s kakšnim delom v gradbeništvu. To mi najprej pade na misel. In na dolgi rok, tudi ko bo rudnik zaprt, ne bo kar zapuščen. Določen kader bo moral stvari vzdrževati. Tako da vse skupaj ni enostavno. Odgovore bomo poskušali iskati tudi s pomočjo drugih, premogovnika, centra za poklicno izobraževanje, našega šolskega ministrstva, ne nazadnje tudi z mestno občino, saj je ta dolina zrasla na premogovništvu."

Vpis sledi zgodbam o TEŠ in PV

"Leta 2010, ko je bila v drugih dejavnostih precejšnja kriza, smo mi imeli poln oddelek dijakov smeri geostrojnik - rudar, torej 30 dijakov. A takrat smo v zvezi s PV in TEŠ poslušali bistveno drugačne zgodbe, kot jih danes. Ko so se v medijih pojavile drugačne informacije, je začelo število dijakov padati. Negativne informacije o energetiki pač vplivajo na to," letošnji vpis komentira Peter Rozman, ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje pri Šolskem centru Velenje. Kot dodaja, se je spomladi za vpis za rudarja sicer zanimal en dijak, vendar kasneje ni imel pogojev za vpis. Z družino so se namreč šele pred letom dni preselili iz Bosne in devetletke ni uspel uspešno zaključiti. "Torej, ni si premislil, le vpisati se ni mogel," dodaja.
So pa letos zabeležili velik porast zanimanja za gimnazijske programe. "To je precej razumljivo glede na gospodarsko situacijo v tem našem okolju. Vemo, kako sta v medijih izpostavljena PV in TEŠ, da imamo v rudarskih programih velike težave z vpisom. Je pa presenetljivo, da imamo težave tudi z vpisom za okoljevarstvenega tehnika. A to ni le naš problem, temveč vseslovenski. Treba se je na nivoju države odločiti, ali srednješolski kader te smeri, torej okoljevarstveni, sploh potrebujemo ali ne," še dodaja direktor Šolskega centra Velenje.