Rozmari Petek
Eden menda najbolj pozabljenih, zapuščenih delov Celja je Drevesni park v Medlogu. Pravzaprav je to 26 hektarjev veliko območje, kjer je desetletja imelo drevesnico nekoč eminentno Vrtnarstvo Celje. Sadike, ki jih niso prodali, so "ušle" v višino in nenačrtovano kreirale posebno, unikatno področje. Med njimi ljubitelji tega zapuščenega koščka Celja najbolj izpostavljajo tako imenovani Tempelj; gre za drevored, ki je s krošnjami naredil edinstveni obok, pod katerimi bi denimo lahko mirno izpeljali koncerte klasične glasbe.
In prav ta Tempelj so prek kratkim posamezniki mirno oskubili. Neuradno so topole podrli za kurjavo, čeprav je le malo naprej kmet, ki je pred leti samovoljno posekal kar nekaj dreves in mesta, kjer so rasla, spremenil v njive, pustil še ogromno drevesnega odpada. Neuradni varuhi Drevesnega parka Celje, ki sicer že leta in leta poskušajo postati tudi uradni varuhi, so o tem obvestili lastnico, Mestno občino Celje. Ta je sicer odreagirala. "Na Mestni občini Celje ostro obsojamo takšno ravnanje. Območje so si včeraj zjutraj ogledale pristojne službe ter o nedovoljenem ravnanju obvestile medobčinski inšpektorat in podale ovadbo na policijo. Dovoz do drevesnega parka bomo zaprli z vrati," so sredi tedna zatrdili na občini.
Pripravljenih več projektov
Dovoz do parka je sicer že ves čas zaprt, a se je tudi ob našem ogledu po parku vozil traktor in kosil travo. Tudi tam, kjer so nekaj let stala drevesa. Zato takšne obljube občine varuhov ne pomirijo. Iz leta v leto se namreč dela vse večja škoda. Zakaj občina dopušča takšen teksas na območju drevesnice, varuhom, v katere so vključeni umetniki, arboristi, arhitekti, novinarji in drugi vidnejši Celjani, ni jasno.
Za varuhe narave edinstven, za občino kolateralna škoda
Prihaja še začasni protipoplavni nasip
Zakaj celjske občine pobude posameznih Celjanov vsa ta leta niso ganile, nam niso odgovorili. Pojasnili so le, da obravnavane parcele veljavni prostorski izvedbeni akt določa kot kmetijske površine. "Območje drevesnice nima statusa naravne in kulturne dediščine," so poudarili. In kakšno rešitev za stanje, ki ni res nikomur v ponos, vidijo sami? "Dolgoročno se na območju spreminja osnovna namenska raba zemljišč. Na večjem delu predvidevamo ureditev zelenih površin v sklopu športnorekreacijskih površin. Pri določanju natančnejše rabe zemljišč pa bo treba upoštevati predvsem izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki so nujni, da se zagotovi poplavna varnost Celja," so odgovorili.
Samooskrba in propadli rastlinjaki
V neposredni bližini nekdanje drevesnice samevajo tudi prostorni rastlinjaki nekdanjega vrtnarstva. "Tudi njih bi se dalo oživiti. Sploh sedaj, ko so nas polna usta samooskrbe. To bi lahko bil del celjske samooskrbne verige," dodajajo zaščitniki Drevesnega parka Celje. Zraven raste tudi najvišja in spomeniško zaščitena platana v Evropi, ob njej so obnovljena Kristinina vila ter Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, konjušnica ter prodajalna nekdanjega vrtnarstva, ki jo je prevzel Arboretum iz Volčjega Potoka. Vse to bi lahko sooblikovalo obnovljeni Drevesni park in pognalo nove možnosti tudi v turističnem smislu.
