Rozmari Petek
Neklasična zgodba, ki se preveša v klasično zgodbo o uspehu. Simona Murn je bila primestno dekle, ki je pred leti zatrdilo, da avtoprevoznika, muzikanta ali kmeta zagotovo ne bo vzelo. Pa jo je ljubezen do Bojana Perca pripeljala prav na kmetijo. "Vem, da so sosedje in drugi opazovali, kaj bo s to našminkano deklino. Bo znala grablje v roke prijeti? Bo sploh stopila v hlev?," se začetkov spominja Simona. Danes je pot v hlev pravzaprav prvo, kar zjutraj naredi, ko poskrbi za okoli 660 kokoši. "Namesto petelina me zjutraj zbudijo te naše 'babe' in me sprašujejo, kje sem. Bojan namreč zjutraj, preden gre v službo, odpre gnezda (ponoči jih zapremo, da se kakšna ne bi v njih ponečedila) in jim prižge luč, jaz pa jih potem nahranim, nasteljem in spustim ven. Ravno danes, ko je posijalo sonce, so hotele biti že ob pol osmih zunaj na travi," jutranjo rutino njihovih kokoši nesnic opiše Simona.
Delovnik v družbi perjadi
Precejšen del dohodka kmetije prinašajo nesnice. Začela sta sicer z zgolj desetimi kokošmi, kar se je mnogim zdelo smešno, dodajata. A ker je bilo vedno več povpraševanja, se je jata širila. Vse do 660 nesnic. Trenutno jih je sicer okoli 500, nekaj manj dnevno je tudi jajc. Te nato potujejo od Maribora do Ljubljane, celo do Kopra. "Večina jajc, okoli 80 odstotkov, gre v Ljubljano. Naš posrednik pokriva še teren vse do Kopra. Decembra so bila za pokušnjo prodana tudi v Italijo. V Mariboru jih prodaja Kmetijska zadruga Dobrina, tudi tam kar dobro gre," prodajo opiše Bojan Perc. Trgovinske marže za njihova ekološka jajca so ponekod enormne. "Predvsem v Ljubljani. A tam se vseeno prodajajo, ker so ljudje bolj ozaveščeni glede ekološke reje, pa še plače so lepše, da si lažje privoščijo dobra jajca."
"Hotelu ko ko" se je pridružil "hotel mu"
Edino, kar ju nekoliko žalosti, je, da so kokoši pri njiju največ leto in pol. "Kokoš nese jajca redno od pol leta do leto in pol. Odvisno, kakšno jato dobiva. Okoli 220 naših je zdaj starih leto in pol, pa je njihova nesnost še zmeraj 70-odstotna. Ko pade na 60 odstotkov, morava jato zamenjati, ker se račun več ne izide," pravi Bojan Perc. Takrat kokoši, ki še nesejo, prodajo. Žive, jasno. Tudi s tem nimajo težav. Običajno gredo kot za med. "Nove jate kupujeva pri rejcu iz Avstrije, saj morajo biti ekološke. A lani jeseni sva imela z dobavo nove jate kar težave; kokoši enostavno ni bilo mogoče dobiti. Sezono sva tako začela šele oktobra, morala pa bi jo vsaj mesec prej, ko se začne pouk (tudi nekaj šol odkupuje jajca pri nas). Po drugi strani pa je lani, glede na prodajo jajc, velika noč trajala do maja. Nismo jih imeli toliko, da jih ne bi mogli prodati. Poleti pa je običajno zaradi dopustov skoraj dva meseca popolno zatišje."
