Rozmari Petek
Biolog Kozjanskega parka Dušan Klenovšek, ki je rešil že veliko poškodovanih ptičev in jih po uspešnem okrevanju pri veterinarju Zlatku Golobu na Muti vrnil v naravo, je tokrat opozoril na manj znano težavo priljubljenih velikih ptic – belih štorkelj. "Pred dnevi sem prejel obvestilo o mladi štorklji iz naselja Gornji Lenart pri Brežicah, ki ne more leteti in je že nekaj tednov odvisna od pomoči zakoncev Cvelbar. Rozi, kot sta poimenovala najmanjšo med štirimi mladiči, je še kot majhen mladič padla iz gnezda. Nekaj hrane je našla na travniku sama, stalno pa sta jo hranila tudi 'krušna starša'. Najbolj ji je teknila poli salama. Rozi je rasla, dobivala perje, a poletela ni. Cvelbarjeva sta imela občutek, da s krili ni vse v redu. Zato smo Rozi ujeli in jo prepeljali v Azil za prostoživeče živalske vrste na Muto. Dr. Golob je hitro postavil diagnozo – peruti so v redu, ne pa tudi perje. Razprta perut je pokazala vrzeli med letalnimi peresi zaradi katerih Rozi ni mogla poleteti. Na posameznih peresih pa tanke svetle proge, znak tako imenovanega prehranskega stresa," je opisal Klenovšek.
Kot je dodal Klenovšek, ima Golob v azilu preko deset štorkelj z enako diagnozo. "Le dva dni prej je vrnil v bližnjo Dobovo dve štorklji, ki sta imeli iste težave," je poudaril in opisal še zgodbo mladega Tonija, ki so ga dobri ljudje opazili, kako jo preko prometne ceste kar peš maha iz travnika domov, ker očitno ni mogel zleteti. "Tudi v tem primeru se moramo za srečni konec te etape njegovega življenja zahvaliti krušnima staršema (zakoncema Blatnik), ki sta ga pripeljala v azil in ga zdravega vrnila v Dobrovnik, kjer se sorodniki že pripravljajo na selitev.
A kaj je krivo za tako imenovani prehranski stres? "Bela štorklja se hrani na poljih, travnikih in tudi ob mlakah, potokih. Miši, voluharice, krti, velike žuželke (kobilice in hrošči), deževniki, kuščarji in žabe zagotavljajo vsa potrebna hranila ob katerih mlada štorklja raste normalno. Največja prehranska težava se odvija na travnikih – zaradi večkratne košnje, favoriziranja uspevanja trav (in ne palete cvetnic) na njih skoraj ni več velikih kobilic in hroščev. In to pomanjkanje je po besedah dr. Goloba razlog nepopolnega izraščanja letalnih peres. Saj veste, včasih je bilo na travnikih več kot 300 vrst rastlin, danes so regrat in še kakšne dve, tri. Zaradi tega tam ni kobilic, hroščev, metuljev. Obenem so včasih kosili veliko kasneje, sedaj na prvi lep dan po prvem maju pod koso pade okoli 90 odstotkov travnikov," dodaja Klenovšek.
Prehranska kura pri veterinarju bo pomagala, da bo Rozi najverjetneje še ujela zadnji vlak in pred zimo poletela na jug. Če ne, bo morala v azila počakati na njihovo pomladno vrnitev. Če so zime brez snega, štorklje še lahko prezimijo tudi v Sloveniji. "Selitev je za ptice naporna in nevarna, zato tudi same, kot v šali rečem, vklopijo garmin in preračunavajo, kaj bo zanje manj tvegano," pojasni.
Belih štorkelj je sicer v Sloveniji vedno več. "Tudi na območjih, kjer jih pred desetletji sploh ni bilo. A vse številčnejši pari ne pričajo o tem, da so razmere v naši kmetijski krajini tako dobre. Dokazujejo, da so razmere v drugih predelih Evrope, kjer je sicer bila prisotna, tako slabe, da tam sploh ne poskuša več z gnezdenjem," še pove Klenovšek.
