Rozmari Petek
Živalska in rastlinska pestrost petih kontinentov sveta v kratkem za stalno prihaja v Celje. Simon Cirkulan, biolog, ki se od svojih mladih dni tako poklicno kot zasebno ukvarja z živalmi, že nekaj tednov v spodnjih prostorih Celjskega doma (nasproti hotela Evropa) skrbno postavlja različne lične, unikatne ograde, terarije in druge kotičke, v katerih se bodo živali (predstavljal bo predvsem ogrožene vrste) počutile kar najbolje. "Če bi radi obvarovali naravo, jo moramo poznati, jo doživeti. Pristno jo doživimo le s stikom. Knjige in dokumentarni filmi niso dovolj. Tako kot ne moremo doživeti občutka vode na koži preko televizije, tako ne moremo doživeti strukture kačje kože v celoti, če je ne pobožamo," verjame Simon. S takšnim načinom prikazovanja živali padejo tudi mnogi stereotipi, je prepričan Simon, obenem pa tako tudi manjši živalski vrtovi skrbijo za razmnoževanje ogroženih vrst in in izobraževanje o njih.
Unikatno in ekološko
Ena takšnih v naravi že ogroženih vrst je tudi siamski krokodil. "Je kritično ogrožena vrsta. V naravi ne živi skoraj nikjer več. K nam v začetku avgusta prihaja samica, dolga nekaj več kot dva metra," opisuje Simon Cirkulan. Skupaj z njo iz tujih živalskih vrtov v Celje pridejo še mnoge druge, dokaj nepoznane živalske vrste, kot je denimo etruščanska rovka, ki je najmanjši predstavnik sesalcev, pa progaste manguste. "Ravno zaradi njih še čakamo s prevozom, saj so v živalskem vrtu, od koder jih bomo dobili, ravno kotile. Ker živijo v skupini, jih zdaj še ne morejo vznemirjati. Sploh, ker je v takšni skupini težko določiti, katere so mamice," opisuje. Prihod v začetku avgusta je napovedal še za pritlikave mare, strupene tropske žabice, drevesne kače suličarke, pitone ... "Najverjetneje še v tem letu pa bodo prišli še lemurji," napoveduje med tem, ko kaže, kje bodo ti manjši primati imeli svojo plažo. Vsak kotiček za posamezno žival je dlje časa skrbno načrtoval. Vsak prostor zanjo je ročno, unikatno delo, ki ga je v večini naredil kar sam. Pri tem je velik poudarek dal recikliranju. "Kot naravovarstvena institucija smo seveda stremeli k eko recikliranju. Nekateri dodatki, recimo skale, so denimo izdelani iz odpadnih plastenk."
"Medsebojno" hranjenje prepovedano
Že zdaj, ko se prostor še pripravlja, pa mu družbo delata teksaška klopotača in papiga amazonka. Že skozi izložbo je mogoče videti tudi razbohoteno rastlinje, ki bo v projektu, poimenovanem Tropska hiša, imelo ravno tako pomembno vlogo. "Rastline bodo enakovredno prisotne. Tako kot živali jih bomo razvrstili v posamezne ekosisteme, kot je denimo afriška savana, arizonska puščava, Jugovzhodna Azija z monsunskimi gozdovi in tropska Latinska Amerika. Kraljica puščavskega dela bo najbrž ravno teksaška klopotača, tudi različni škorpijoni, ptičji pajki. V afriški savani bodo živeli mungi pa orjaške želve, v kolibi nevretenčarjev bodo orjaški afriški polži, največji ščurki na svetu, ploščati škorpijoni," našteva.
Nekaj vrst bodo obiskovalci lahko tukaj videli prvič v Sloveniji
Odprtje načrtovano avgusta
Nosati medvedki bodo vidnejši predstavniki Južne Amerike, kjer Cirkulan ureja tudi bazen s slapom in rečnimi skati. Družbo jim bodo delale pritlikave mare, brazilski pasavec, divji morski prašički, kuščarji in manjše opice. "Živele bodo v prehodni ogradi, kjer jih bodo lahko obiskovalci pobližje spoznali. Vsaka žival je samosvoja, in čeprav so 'luštkane', lahko zelo dobro ugriznejo, zato direkten stik ne bo mogoč." Pri določenih vrstah tudi oskrbniki ne bodo imeli direktnega stika z živalmi. "Klopotača, denimo, sodi med najbolj strupene kače na svetu, njen strup povzroči odmiranje tkiv, zato tudi pri čiščenju ne bo stika z živaljo." Bodo pa neposreden stik z živalmi obiskovalci imeli v sekciji "hišnih ljubljenčkov". "Imeli bomo tudi predstavnike živali, ki že stoletja živijo z ljudmi in nam delajo družbo. Z njimi ohranjamo prizemljen stik z naravo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
